V prvih mesecih leta 2013 so mariborske in vseslovenske vstaje polagoma zamrle, revolucionarni naboj vstajnikov je upadel. V Mariboru so dosegli odstop župana Kanglerja, ki ga je napovedal 5. 12. 2012, realiziral pa zadnjega dne v tem letu. Po tem obdobju so vstajniki redno na domovih obiskovali mariborske mestne svetnike in jih prav tako pozivali k odstopu, z železniškega mostu so obešene visele napihljive lutke, na glave katerih so bile nameščene fotografije določenih mestnih svetnikov, prav zastrašujoče je bilo to gledati.
Sledile so predčasne mariborske, županske volitve, na katerih je zmagal eden glavnih protestnikov, vstajnikov in rušiteljev Kanglerja, Andrej Fištravec, ob podpori mariborsko slovenske akademske in intelektualne sfere (Tone Partljič, Vesna Vuk Godina, dr. Vezjak ipd.). Za naslednjih šest let je prostore Mestne občine Maribor zasedla ekipa nesposobnih, nestrokovnih, apolitičnih in povrh vsega še sumljivih oseb, ki so po izjavah marsikoga Maribor popeljale veliko let nazaj. Prioriteta jim je bilo sumljivo delovanje in poslovanje s Kitajci, nešteti obiski Kitajske na račun MOM, od katerih mesto Maribor ni imelo popolnoma nič, le obljube o Kitajski tovarni baterij, oživitvi mariborskega letališča s skoraj 700.000.000 milijoni evrov kitajskega denarja, kar bi naj potrjevalo pismo o nameri. Utopične sanje oseb, ki so očitno delovale in živele v nekih drugih dimenzijah. V določenih krogih se še danes na veliko govori, da pa so glavni akterji od Kitajske zgodbe imeli velike bonitete.
Kaj se je v nadaljevanju dogajalo s Francem Kanglerjem? Koncem leta 2014, dve leti po njegovi zrušitvi in skoraj državljanski vojni, je ponovno kandidiral za župana mesta Maribor in »ne boste verjeli«, prišel v drugi krog z aktualnim županom Fištravcem. Facebook skupina FKNO, ki je Kanglerja rušila v letu 2012, se je ustrašila njegove zmage, se ponovno aktivirala, tako da je Fištravec na volitvah ponovno zmagal.
Kangler je komaj po treh letih dobil redno zaposlitev, v tem času ustanovil svojo stranko »Novo ljudsko stranko«, vmes izgubil mandat državnega svetnika zaradi obsodbe na sedem mesecev zapora, kar pa je bilo kasneje s strani Vrhovnega sodišča zavrženo. Tudi ostale kazenske ovadbe zoper njega so pričele sistematično padati in rezultat danes – ne morem mimo tega, da se v vsaki kolumni ne ponovim – je 25:0 v Kanglerjevo korist.
FRANC KANGLER ZMAGAL V VOJNI: V VSEH 25 “KAZENSKIH” FARSAH, ZREŽIRANIH S STRANI ORGANOV PREGONA
Tudi jaz sem z njim zgladil najin spor, pozval sem ga na pogovor in spravo, saj sem pričel dojemati in pridobivati dokaze, kakšno škodo in krivico so mu naredili. Ob vsem tem je poleti 2017 dozorela ideja o knjigi ŽUPANOV BOJ, ki sem jo realiziral junija 2018.
V zvezi z navedenim vam predstavljam šesto poglavje pričujoče knjige.
6. OBDOBJE PO MARIBORSKIH VSTAJAH
Dne 12.3.2013 je prišlo v Mariboru do predčasnih županskih volitev in po pričakovanju je zmagal dr. Andrej Fištravec. Rezultat je bil napovedan že veliko prej, saj je njegov volilni štab aktivno deloval na tem, da zmaga njihov kandidat. Imel je tudi podporo že omenjene »mariborske pameti« in mesto Maribor je dobilo novega, tako imenovanega »vstajniškega župana«. Zmagal je tudi na naslednjih, rednih županskih volitvah, v letu 2014, vendar komaj v drugem krogu, ko je imel za protikandidata – ne boste verjeli – Franca Kanglerja. Ta je kljub vsej kalvariji, ki jo je doživel koncem leta 2012, zbral dovolj poguma in enakomislečih podpornikov, da je na teh županskih volitvah prišel izmed vseh kandidatov v drugi krog. Spomini na leto 2012 pa so bili očitno še preveč sveži in mu ni uspelo zmagati. Vendar je dosežen rezultat vsekakor hvale vreden. Je pa bilo v času volitev na facebook strani skupine FKNO čutiti določeno zaskrbljenost zaradi Kanglerjeve nepredvidene kandidature in tolikšne podpore. Zato se je skupina ponovno maksimalno angažirala in pozivala k podpori Andreja Fištravca, Kanglerja pa k diskreditaciji na vse možne načine.
Diskreditiran pa ni bil samo Kangler, podlo in anonimno so se lotevali tudi njegovih prijateljev, kolegov. Tako je njegov znanec Simon, ki je zaposlen v UKC Maribor, v službi dobil pozdrav od anonimnežev, razviden spodaj:
Od Kanglerjevega odstopa do februarja 2014, sem po medijih redno spremljal njegovo nadaljnjo borbo s sodišči in njegov pogrom v Državnem svetu. Kljub temu, da je bil izvoljen v Državni svet, mu tam niso izglasovali zaupnice in je izgubil mandat. Po tajnem glasovanju članov Državnega sveta so ga postavili pred vrata, kajti prav v tistem času je bil obsojen na sedem mesecev zapora zaradi domnevno nezakonitega posredovanja pri pridobitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin. Ob razglasitvi sodbe je sodnik Polegek iz Maribora dejal, da Kangler predstavlja preveliko nevarnost, da se vrne v politično življenje. Z obsodbo je bil izpolnjen glavni pogoj, da je izgubil mandat državnega svetnika. Kasneje je bil v isti zadevi pravnomočno oproščen, vendar mu do danes nihče ni popravil krivice ali povrnil stroškov, ki jih je imel zaradi neupravičene obsodbe in izgube mandata državnega svetnika. Citiram njegovo izjavo za časnik Večer, dne 7.4.2016 ob oprostilni sodbi:
»Že od prvega trenutka sem trdil, da sem nedolžen, vrhovno sodišče je ugotovilo, da ne gre za kaznivo dejanje. Izpolnjeval sem le službene dolžnosti, saj sem bil edini kot župan pristojen, da podpišem zgolj predlog. Sodnik me je po krivici obsodil, izrekel politične besede, da sem nevaren za slovensko politiko, da moram v zapor. Izgubil sem mandat državnega svetnika, bila mi je storjena takšna in drugačna krivica. Dve leti in pol nisem dobil službe zaradi obsodbe, trpeli so ožji družinski člani, po mariborskih ulicah sem hodil kot obsojenec ali največji zločinec, čeprav sem vedel, da resnica niti približno ni takšna.« Doda, da je padla že polovica postopkov zoper njega. »Povejte mi, če je to normalno. Če sem česa kriv, me spravite v zapor. Ne bom pozabil, da sem moral otroku dva tedna na morju razlagati, da ko se vrnem domov, grem v zapor, saj sem že imel poziv na prestajanje kazni. Tega nikomur ne privoščim. V tej državi pa nihče nič ne stori v zvezi s temi krivicami. Borim se in se bom še naprej boril za pravico in resnico.«
Časnik Večer v istem članku navaja, da so policisti zoper Franca Kanglerja do tega trenutka podali skupno osemnajst kazenskih ovadb, večino mariborski kriminalisti, dve pa Nacionalni preiskovalni urad. Sedem ovadb je zavrglo tožilstvo, v enem primeru je postopek ustavil zunajrazpravni senat, ki ni dovolil uvedbe sodne preiskave. Od desetih preostalih primerov so se na sodišču doslej zvrstili afera Vedeževalka, primer Bah in zadeva mariborski radarji, v kateri je tožilka Katja Arnuš tik pred zaključnimi besedami umaknila očitke zoper vse obtožene, tudi Kanglerja. Sedem primerov je bodisi v fazi predkazenskega postopka, sodne preiskave, bodisi čakajo na sojenje.
Bolj kot sem spremljal in dojemal vse te padle kazenske zadeve zoper Kanglerja, bolj sem se spraševal, ali se ne motim v mojem prepričanju, da bi lahko bile ovadbe v prvi vrsti spisane zato, da se Kanglerja diskreditira kot osebo in politika, morebiti pa tudi zaradi nesposobnosti in nestrokovnosti tistih, ki so jih podajali. A o tem naj presodi javnost in tisti, ki opravljajo nadzorstveno funkcijo nad tem. Da bi lahko šlo tudi za politično gonjo, sem dobil potrditev, ko sem po Facebooku kontaktiral z osebo, katero osebno poznam, zaposlena je v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), tema pogovora pa je bila korupcija v slovenskem javnem zdravstvu in poraba proračunskih sredstev pri nakupih medicinskih pripomočkov in zdravil. Citiram najine komentarje:
»NPU S.: Mislim, da komentar ni potreben.
Zoran: NPU ima tukaj kak interes? Stvar je več kot očitna in čudno je, da novinarji raziskujejo in opozarjajo na to, kar bi morale pristojne institucije že zdavnaj realizirati.
NPU S.: Pozabljaš na nujni dejavnik, da se premakne na bolje…politična volja.
NPU S.: Ker če bi le ta obstajala, je zadeva rešljiva v mesecu ali dveh…in to brez policije, KPK, računskega sodišča ipd…ker govoriti, da naj navedene ustanove poskrbijo za red, je le pesek v oči in čisto nič več…vse dovoljuje in usmerja politika!!!
Zoran: Torej imamo politično policijo, tožilstvo, sodišča, ki zaradi politike ne morejo opravljati svojega dela, ki je realno rešljivo v par mesecih. Sedaj si razkril nekaj, pred čemer si zatiskajo oči in prikrivajo vsi vpleteni in nevpleteni. Organi pregona bi morali biti neodvisni, da bi lahko svoje delo učinkovito opravljali, če pa vse usmerja politika, potem pa je konec z nami.«
A kako Kanglerju sporočiti, da se z njim strinjam in da mi je žal, da se mu vse to dogaja? Dve leti se nisva videla, imela stika, prepričan sem bil, da me sovraži. Kljub temu sem se odločil, da ga kontaktiram na družbenem omrežju in sledili so komentarji, citiram:
2014/02/27 03:43 Popoldne
Zdravo! Čeprav me sovražiš, ker sem te v hudih časih Maribora javno kot prijatelja pozval, da odstopiš, mi verjemi, da me precej boli, ko gledam, kaj se s teboj dogaja in kaj ti počnejo. Ker vem, kakšen človek si, mi ni vseeno, da so te tako diskreditirali. NI mi jasno, zakaj se pustiš, da te ima mafija za žrtveno jagnje. Zakaj se jim ne postaviš po robu, se boriš z vsemi informacijami, ki jih imaš..razkrinkaj to mafijo…lp
2014/02/27 03:57 Popoldne
Ti jih daj, če si za poštenost, lani so trije posiljevalci bili pogojno obsojeni, eden v Mariboru, ker je posilil dve, drugi v termah Dolenjske toplice, tretji v Kopru…jaz pa samo predlagal, pa sedem mesecev…, veš kaj, ne sovražim te, te razumem. Veliko krivico mi delajo…
2014/02/27 04:07 Popoldne
Ja, se strinjam…zato pa mi ni jasno, da si se vdal.
2014/02/27 04:10 Popoldne
Nisem se vdal, če pa bi ti vedel, kaj počenjajo tvoji, bi bruhal…
2014/02/27 04:11 Popoldne
Eh, nič novega, bi ti lahko marsikaj povedal.
2014/02/27 04:11 Popoldne
Ti bom skopiral dokaze in dal, samo nikoli te nisem hotel izpostavljat, sem bil zaščitniški.
2014/02/27 04:12 Popoldne
Glej, kakorkoli je izpadlo, vem kako dober človek si in vedno sem te spoštoval.
2014/02/27 04:12 Popoldne
Sramota za Slovenijo,..izdaja …imate župana, kot si ga zaslužite..
2014/02/27 04:13 Popoldne
S tistim mojim pismom sem samo želel, da se konča kalvarija za tebe in Maribor. Kaj češ, jaz ga nisem volil.
2014/02/27 04:14 Popoldne
Rešil sem življenja policistov, zato sem odstopil, ti v živo razložim,…je pa sama politika od zadaj…
2014/02/27 04:14 Popoldne
Sramota za Slovenijo je to, kar so nam naredili skozi vsa leta…kaj takega si nisem v sanjah mislil, da se bo zgodilo po obljubljeni drugi Švici, da se moramo borit za svoj kruh, oni pa so si nagrabili bogastvo. Kako si lahko tako dolgo vzdržal v politiki, pa videl, kaj se dogaja.
2014/02/27 04:18 Popoldne
Ja če bi jim pustil, pridejo taki kot je Fištra,…razumeš Zoki…
2014/02/27 04:18 Popoldne
Marsikaj sem ugotovil v teh mesecih, bo treba nekaj naredit. Ok, lepo bodi, če pa boš pripravljen na kak pogovor, pa mi sporoči. Ni mi vseeno, da se obračate od mene, tudi Vogrin, ki sem ga prav tako spoštoval, ampak kaj čemo, politika je kurva. lp
2014/02/27 04:42 Popoldne
Se lahko slišiva, ok, lp
Nekaj mesecev kasneje sem se nahajal s prijateljem Silvestrom L. v lokalu na Pobrežju in prav v tem času je padla še ena kazenska zadeva zoper Kanglerja. Silvestru sem v pogovoru dejal, da bi bil zelo vesel, če bi bil sedaj tukaj Kangler in bi lahko skupaj predebatirali vse to, kar se mu zadnja leta dogaja. Pa mi je Silvester svetoval, naj ga pokličem, mogoče bo prišel, ne glede na najin spor. In res sem ga poklical. Oglasil se je, mi dejal, da je v bližini ter pride čez nekaj minut. Ob prihodu smo si podali roke, vendar je ob rokovanju z menoj gledal vstran, s čemer je nakazal, da sem na preizkušnji in da ob prvem srečanju po tolikšnem času potrebujeva fazo prilagajanja. Vendar je ta faza hitro minila, saj so bile teme preveč pereče in takoj je lahko videl, da ga podpiram v njegovi borbi s sodnimi in zasebnimi mlini.
Po tem sva v celoti vzpostavila nekdanji prijateljski odnos, srečanja so postajala vse pogostejša in v nadaljevanju je v vseh najinih pogovorih dozorela ideja, da napišem pričujočo knjigo, saj je njegova zgodba tako udarna in v javnem interesu, da potrebuje objavo, Slovenija pa predvsem seznanitev z drugo platjo zgodbe od tiste, ki so jo vsa ta leta servirali mediji in druge institucije.
Franc Kangler še dandanes bije bitko s sodnimi mlini, vendar se kazenski očitki, naperjeni zoper njega, počasi, a vztrajno obračajo njemu v prid. Kot kaže, bo kmalu prišel čas, ko bo opran vseh sumov in oproščen vseh obtožb.
Kaj se bo zgodilo po tem? Kakšne načrte ima Franc Kangler v primeru, če se izkaže, oziroma ko se bo izkazalo, da je bila vsa medijska in kazenska gonja zoper njega neupravičena in sprožena iz nekih povsem drugih interesov? Odgovor na to vprašanje sicer delno poznam, vendar bom prepustil Kanglerju odločitev, da svoje poteze, ki jih bo naredil, sam sporoči javnosti, oziroma tistim, ki jih stvar zadeva. Osebno sem mnenja, da je opravičilo vpletenih v njegovo kalvarijo absolutno premalo.
Franc Kangler je novo redno zaposlitev dobil skoraj tri leta po tem, ko je zaradi vstaj v Mariboru moral odstopiti iz položaja župana. Službo je dobil v medijski družbi Radio tednik Ptuj, pod katero spada Štajerski tednik in radio Ptuj. Zadolžen je za izvedbo prireditev in EU projekte. Direktor podjetja Drago Slameršak je povedal, da je bil Kangler izbran med štirimi kandidati, ki so ustrezali razpisnim pogojem, izkazal pa se je za najbolj kompetentnega med prijavljenimi kandidati. Pretehtale so njegove delovne izkušnje, poznavanje določenih funkcij, ki jih je opravljal v mednarodnem prostoru in izkušnje s pridobivanjem EU sredstev, ki bi družbi lahko omogočile prijavo na evropske projekte. Mediji so množično objavljali novico o njegovi novi zaposlitvi in tudi tokrat niso mogli mimo tega, da bi mu naj zaposlitev uredil njegov znanec, ki je večodstotni lastnik omenjenega podjetja. Glede na to, da Kangler v tem času ni bil javna osebnost, je ponovna medijska diskreditacija zaradi njegove nove zaposlitve še en dokaz o neupoštevanju etičnega in novinarskega kodeksa določenih medijev. Kanglerju zelo dobro poznan fotograf iz okolice Maribora je za nek medij izjavil, da je njegova prioriteta podrobno spremljanje Franca Kanglerja skozi njegovo županovanje in nadalje. Nekako še razumem zasebnika, ki opravlja fotoreportersko dejavnost, ne razumem pa novinarje, ki so zaposleni v javnih medijskih hišah in se kljub temu tako zelo osebno lotijo diskreditacije neke osebe, kar meji že na obsedenost. Zanima me, kaj počnejo njihovi odgovorni uredniki, da dovolijo takšno »peklensko« svobodo pri pisanju člankov.
Franc Kangler ne bi bil on, če se ves ta čas po odstopu iz položaja župana Maribora ne bi vključeval v politično življenje. Že sam povratek na županskih volitvah leta 2014 je nakazal, da misli resno. Takrat je kandidiral kot predstavnik »Županove liste«, ki pa je do meseca maja 2016 dozorela v novo politično stranko, imenovano »Nova ljudska stranka Slovenije« (NLS). Tudi pri tem je naletel na ovire, saj se predstavniki Slovenske ljudske stranke niso strinjali z izbranim imenom NLS, kar pa vodstva Kanglerjeve stranke ni omajalo in so pod tem imenom dne 12.5.2016 organizirali ustanovni kongres nove politične stranke. Kongres je bil v veliki dvorani hotela City v Mariboru. Ker nisem želel zamuditi tega dogodka in ponovnega političnega rojstva Franca Kanglerja, sva s prijateljem Silvestrom L. ta večer kongresu prisostvovala.
Presenetil me je izreden, množičen odziv novih članov in podpornikov stranke. Kangler je bil ob tem vidno ganjen in prve besede za govorniškim odrom mu niso šle iz ust, saj se je boril s solzami. V nadaljevanju je kot novi predsednik programskega sveta NLS na široko predstavil vse cilje, naloge in želje nove stranke. Povedal je, da je NLS demokratična desno sredinska politična stranka, v kateri so dobrodošle vse državljanke in državljani Republike Slovenije, ki sprejemajo in spoštujejo moralne ter etične vrednote, predvsem pa imajo posluh za malega človeka, podeželje in socialni čut. Njihova prizadevanja bodo temeljila na skrbi za svobodo in blaginjo ljudi, ki temelji na demokratičnih vrednotah. Zavzemali se bodo za pravno in pravično državo, s poudarkom na človekovem dostojanstvu, skupnem dobru in solidarnosti. Za predsednika stranke je bil izvoljen Željko Vogrin, Kangler pa je v zakulisju povedal, da zaradi še odprtih kazenskih zadev ne bo predsednik stranke. Cilj stranke je vsekakor na prihajajočih volitvah prebiti parlamentarni prag, v kolikor pa jim to uspe, imajo celovito zastavljen program, za katerega smatrajo, da bo prinesel nov veter v slovenski politični prostor, posledično pa tudi ukrepe za izboljšanje klavrnega stanja v Sloveniji. Po njihovem so se tudi iz napak veliko naučili in zato tako pogumno stopajo novim izzivom naproti.
JUNAŠKA AKCIJA: RDEČ NAGELJ NA MARIBORSKIH VSTAJAH LETA 2012/2013
V nasprotju z vse svetlejšimi in vedno bolj pozitivnimi časi, ki se Francu Kanglerju kažejo izza obzorja, pa je vstajniška ekipa, ki je prevzela vodenje Mestne občine Maribor po odstopu Kanglerja, vse bolj na udaru javnosti in medijev. Ti jim vedno bolj očitajo nesposobnost, neučinkovitost, nestrokovnost, nedejavnost. V dosedanjem skoraj petletnem mandatu župan Andrej Fištravec od svojih predvolilnih obljub nima kaj dosti pokazati. Mnoga potovanja na Kitajsko, kjer bi naj sklepal donosne posle za Maribor, so do sedaj prinesla le luknjo v občinskem proračunu. Obljubljena Kitajska tovarna baterij, obljubljena nova delovna mesta, mednarodna fakulteta, zgrajena na gradbišču predvidenega »Maksa«, katere vlagatelj je bil arabski poslovnež, vse to je zvodenelo in ostalo samo na obljubah ali pa na nerealiziranih projektih. Navedeni arabski poslovnež je bil celo zaslišan na mariborski kriminalistični policiji zaradi suma storitve nekaterih kaznivih dejanj in se je po postopku raje odločil, da v takšni državi in takšnem mestu ne bo vlagal svojih sredstev. Nekaj obnovljenih cest v širšem delu mesta Maribor je edino, kar je na oko vidno v mandatu »vstajniškega župana«. Zraven tega pa občani Maribora pri položnicah za obremenitev vode, ki jih mesečno prejemamo od podjetja Nigrad, čutimo zvišanje, ki ga je Mestni svet sprejel na pobudo župana in njegove koalicijske ekipe. In zakaj to zvišanje? Zaradi deževnice, ki se zbira v obstoječi kanalizaciji preko streh naših stanovanjskih objektov in posledično obremenjuje kanalizacijo ter čistilno napravo. To je dosedaj največji uspeh županske ekipe. Zanimivo, da ob sprejetju tega odloka, ki evidentno prisiljuje občane Maribora v dodatne nepotrebne stroške, nihče ni pomislil na kakšno opozorilno »vstajo«, ob uvedbi radarjev pa je Maribor skoraj zagorel.
Veliko bolj od tega skrbi nekaj druga. Vedno bolj se med občani Maribora in v medijih pojavljajo informacije, da se je »vstajniški župan« Andrej Fištravec obdal z ekipo, ki ga je v prenesenem pomenu »ugrabila« in dejansko oni vodijo Maribor. Določeni izmed njih bi naj v zakulisju opravljali funkcijo, ki bi jo moral opravljati župan. V času, ko pišem te vrstice, se je v medijih pojavila vest, da je bivša soproga župana Andreja Fištravca napisala knjigo, v kateri razkriva vso umazanijo ekipe, ki jo je sama zaznala v času županskih mandatov bivšega soproga. Po informacijah spletnega medija Požareport in nekaterih drugih, je med člani ekipe nastala panika ob morebitni objavi knjige in jo želijo na vsak način najti ter uničiti. Novinar Bojan Požar navaja, da bi naj bil osnutek knjige varno zaklenjen pri javnosti neznanem notarju. Avtorica domnevne knjige je pred kratkim doživela prometno nesrečo na območju Maribora, ko se je s svojim vozilom z veliko hitrostjo zaletela v zaščitni zid in na kraju nesreče podlegla poškodbam. Spletni medij Požareport pri tem namiguje na samomor, kar bi naj v preteklosti že večkrat poskušala storiti. Kakorkoli, prihodnost bo tudi v tej zgodbi prinesla svojo resnico.
Da pa zgornje navedbe niso samo nepreverjeno natolcevanje in trači, se je v medijih pojavila anonimka, ki razkriva določene nepravilnosti pri delovanju omenjene ekipe in njihovo vlogo v času mariborskih vstaj. Anonimke so sicer zelo nepriljubljen način sporočanja neke vsebine nekomu in so naprimer Francu Kanglerju naredile veliko škode in krivice, tokratna anonimka pa je nekaj posebnega. Predvsem zato, ker se avtorica sicer pod krinko anonimnosti ni preveč skrivala, iz same vsebine zgodbe je takoj mogoče ugotoviti, za koga gre in dotičnim iz anonimke ni bilo težko osebe identificirati. Ta se je odločila, da bo povedala vso resnico, ker več ni mogla prenašati krivice, nepravilnosti, ki so jih počeli, kakor tudi njihovih dolgov do nje. Še en dokaz, da se pri denarju vse konča.
Anonimka je bila objavljena dne 30.10.2013 ob 07.42:36 uri na spletni strani http://www.rtvslo.si/blog/boris-kralj/kaksni-tipi-vodijo-nas-maribor/87442, pod naslovom »Kakšni tipi vodijo naš Maribor?!«, avtor bloga je podpisani Boris Kralj. Tekst je javno objavljen, brez izraženih avtorskih pravic in ga citiram:
»Za še boljšo ilustracijo, kako kriminalno deluje krog ljudi, ki so ustoličili novega mariborskega župana Andreja Fištravca, v rubriki Forum (komentarji) objavljamo anonimno pismo dekleta, ki je, kot navajajo naši viri, sodelovalo pri poslovnih operacijah nekdanjih in sedanjih Fištravcevih sodelavcev. No, tudi tukaj eno od glavnih vlog igra – Marko Žula.
Kakšni tipi vodijo Maribor?! Nadaljevanje.
ANONIMNO PISMO DEKLETA, KI JE SODELOVALO S KROGOM ANDREJA FIŠTRAVCA
Od l. 2001sem sodelovala po avtorski pogodbi s Hišo jezikov kot predavateljica, prevajalka in lektorica, od l. 2007 pa smo sodelovali preko mojega s.p. Vodja Hiše jezikov sem bila od 1.1.2012 do 2. 8. 2013. Podjetja, v lasti MK Svarog izobraževalni zavod, (v okviru katerega deluje tudi Hiša jezikov) je zasebni zavod, zato bilanca na AJPESU ni javno objavljena, lahko pa zaprosite zanjo proti plačilu in preverite višino dolgov, ki jih ima podjetje. Direktor podjetja je Marko Kovačič, družbeniki pa so tudi Marko Žula, Peter Režonja in Izobraževalno društvo Svarog. MK je bil eden izmed pobudnikov in gonilna sila Izobraževalnega društva Svarog, hkrati pa sta bila Kovačič in Žula dejavna v takratni študentski politiki. Posebej MK je bil zelo blizu dr. Ludviku Toplaku, s katerim sta sodelovala vsa leta. Po prejetju sredstev, zbranih za obštudijski dodatek študentov na pobudo Študentskega sveta, je nastal Svarog izobraževalni zavod, sledila je preselitev na današnjo lokacijo. Kot zastopnik društva je sicer vpisan Jernej Mauko, toda društvo in zavod sta oba registrirana na istem naslovu (Razlagova 22) in pa Jernej Mauko je več let delal pri MK – ne vem, ali je bil zaposlen redno ali po avtorski pogodbi. Podatki o društvu in zavodu so dosegljivi na AJPESU, zgodbo o tem, kako je Študentski svet financiral MK, pa mi je potrdil član takratnega študentskega sveta. Svarog izobraževalni zavod je imel naslednje oddelke: Hiša jezikov – tečaji in prevodi; v l. 2012 je bilo dobrih 90.000 prometa brez DDV, do mojega odhoda konec julija 2013 pa 60.000 brez DDV. Zaposlenih na HJ ni; jaz sem račune izstavljala preko mojega s.p. Spletni oddelek – zaradi propadlega projekta ukinjen (mislim, da l. 2009 ali 2010); na dan mojega odhoda praktično brez prihodkov iz poslovanja. Vodja je bil Tomaž Kovačič, brat MK, ki je nato prevzel funkcijo direktorja Svarog informacijske tehnologije d.o.o. samo na papirju, saj je bil dejanski direktor MK. Oddelek izobraževalnih vsebin – pred mojim odhodom sta 2 osebi dokončevali 1 projekt, na nek za njih relevanten razpis pa se niso pravočasno prijavili, tako da so izgubili zagotovljen posel. V času pred novim letom, po novem letu in spomladi 2013 so bili vsi (3 osebe), ki so bili zaposleni v Svarog izobraževalnem zavodu, prijavljeni na zavod za zaposlovanje, s tem da sta 2 osebi vse do dne mojega odhoda prihajali vsak dan v službo. Po njunih zasebnih izjavah nimata plačanih prispevkov, kakšen dogovor pa so imeli glede izplačila plač, pa ne vem. Zaradi prevelikega števila oseb v zavodu in d.o.o. ter zaradi premalo poslov so trpeli predvsem predavatelji in prevajalci Hiše jezikov. Največja kriza v podjetju je bila v decembru 2012, ko večina predavateljev ni imela plačanih honorarjev od oktobra, pri nekaterih pa sem še marca 2013 odkrila, da nimajo poplačanih storitev, opravljenih v novembru in decembru 2013. Plačil nisem smela izvajati jaz, temveč MK ali po njegovem naročilu sodelavka. Podjetje ima dolgove do mene ( v višini 22.973,20 EUR) iz l. 2011, 2012 in polovice 2013 za poučevanje nemščine, prevajanje in lektoriranje. Sredi leta 2011 mi je podjetje dolgovalo cca. 10.000 EUR, zato sem sodelovanje z MK prekinila. Jeseni 2011 mi je predlagal vodenje Hiše jezikov z obljubo, da mi bo na ta način lažje povrnil dolg, kar se seveda ni zgodilo, temveč je dolg samo še narasel. Podjetje je bilo ali pa je še dolžno fotokopirnici Dulcis, podjetju Duolift za najem prostorov, nekateri sodelavci Hiše jezikov pa so morali vložiti izvršbe, da so prišli do denarja. Če povzamem – do dne mojega odhoda je normalno posloval samo 1 del podjetja, t.j. Hiša jezikov, ki se jo je zaradi težav v drugih 2 delih in predvsem v d.o.o. popolnoma finančno izčrpalo. Podjetje Svarog informacijske tehnologije, d.o.o. je MK ustanovil za potrebe posla z interaktivnimi tablami. Direktorski naziv sta si z bratom nekajkrat izmenjala; dejanski direktor in vodja poslov je bil vedno MK. Brat, Tomaž Kovačič, je nazadnje bil direktor do sredine avgusta 2013, sedaj je uradno na zavodu. Podjetje je pred propadom imelo 4 zaposlene, od poletja 2013 do pomladi 2013 je 1 oseba odšla sama zaradi spora z MK, ostali so bili prijavljeni na zavod za zaposlovanje, do dne mojega odhoda pa se je za občasno pomoč v podjetje vračala 1 oseba. Posel z interaktivnimi tablami je prvo krizo doživel že l. 2009, ko se je MK sprl z grškim dobaviteljem tabel. Posel je nadaljeval z angleškim dobaviteljem (Steljes, ki ima podružnico v Mariboru). Za table je podjetje večino dobilo avanse, vendar je ta denar MK porabil za nekaj drugega, tako da ni mogel plačati dobavitelja in seveda tudi ne dostaviti tabel strankam. Vse to se je dogajalo v začetku leta in spomladi 2013. MK je zaradi nedobavljenih tabel izgubil pogodbo za uradnega zastopnika interaktivnih tabel Smart in s tem tudi vse prihodke iz tega podjetja. Od decembra do dne mojega odhoda sta bili obe podjetji popolnoma prepuščeni sami sebi, saj je bil MK zaradi vloge v Fištravčevi ekipi najprej zaseden z vodenjem celotne volilne kampanje, po izvolitvi pa je bil večji del delovnega dne na občini, tako da se je na sedež podjetja vračal samo občasno. Zgodilo se je, da ga nisem videla tudi po cel teden. Pri tem nismo dobili nobenih navodil, kaj in kako naj delamo ali ukrepamo, niti večino časa ni odgovarjal na telefon ali meil. Kmalu po novem letu so nas začele klicati ogorčene stranke zaradi nedobave tabel. Klicale so večinoma osnovne šole. Ker je bil telefon d.o.o. zaradi neplačil večinoma izklopljen, so stranke klicale na telefon Hiše jezikov, na katerega sem se oglašala jaz, s tem da nisem, kljub več prošnjam, od MK dobila nobenega navodila, kaj naj sploh govorim ljudem, ki so mi celo grozili. Sam se strankam na telefon večinoma ni oglašal. Zaradi dolgov so podjetje večkrat obiskali izterjevalci. Ker MK ni bilo na podjetju, sem se tudi s tem morala ukvarjati sama. Izterjevalci so nas obiskali zaradi neplačane najemnine za poslovne prostore na Razlagovi 22, zaradi nedobavljenene table podjetju Porsche Slovenija ter zaradi več nedobavljenih tabel dr. Ludviku Toplaku (Alma Mater Europaea). Podjetje Svarog Informacijske tehnologije, d.o.o. je na seznamu davčnih dolžnikov. Za vodenje Hiše jezikov mi podjetje dolguje 8.442,23 EUR. Proti obema podjetjema sem konec septembra preko odvetnika vložila izvršbo na TRR, čeprav do poplačila dplga še ni prišlo (oba sklepa o izvršbi sta bila izdana 8.10.2013). Hiša jezikov posluje še vedno normalno, saj me občasno kontaktirajo predavatelji. Po besedah enega je tako za nemščino »ogromno vpisanih«, po besedah MK pa je vpis »ful dober«. Očitno podjetje ne posluje preko svojih TRR, saj bi drugače do mene moral priti vsaj minimalen priliv.
»Poslovanje« z gotovino
Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da obe podjetji ne moreta biti likvidni, niti ne moreta razpolagati z gotovino, vendar se je v juniju 2013 pričelo dogajati prav to. Pri sodelavki in zelo dobri, predvsem pa lojalni, prijateljici MK je le-ta pričel puščati večje količine gotovine. Prvi je po gotovino v višini 2.000 EUR prišel Darko Berlič. Ker ni imel sodelavkine številke, je poklical mene in vprašal, kdaj lahko pride po denar, ki mu ga je obljubil MK. Drug gospod, katerega imena si nisem zapomnila, me je prav tako poklical in spraševal za gotovino, ki mu jo je obljubil MK. Gotovina se je izplačevala tudi nekaterim predavateljem, ker na TRR obeh podjetij sploh ni bilo nobenih sredstev. En predavatelj je dobil 1.500 EUR v gotovini, gotovino je prejela tudi predavateljica za potrebe poletne šole. Druga predavateljica me je prav tako sredi septembra obvestila, da je dobila gotovino (v petstotakih). Ne nazadnje je tudi meni MK na najinem sestanku po mojem odhodu obljubil »šest ali sedem tisoč gotovine«. Na istem sestanku mi je, ko sva se pogovarjala o povračilu dolgov do mene povedal, da ima na občini »parkiranih okrog 200.000, samo ven jih mora dobit«, svoje dolgove pa je ocenil na »ne več ko 150.000«. Za poplačilo dolgov mi je dvakrat predlagal (prvič, takoj po izvolitvi Fištravca, drugič pa na tem sestanku), da bi Hiša jezikov izvajala tečaje za občinska podjetja, ampak ker on ne sme poslovati z občino, moja firma pa, bi račune izstavila jaz, tečaje bi izvajala Hiša jezikov, denar pa bi ostal meni, s čimer bi MK poplačal dolg. Moj komentar je bil »če res ne gre drugače«, ko sem stvar prespala, pa mi je seveda postalo jasno, da ne smem sodelovati pri tem. Nato je MK začel obljubljat plačilo z besedami »skušam en posel skozi speljati, da bi ti lahko en večji del dolga odplačal«. Na osnovi teh praznih in na pol kriminalnih obljub sem se odločila za izvršbo in posledično tudi za javno objavo njegovega početja, ker mi je postalo jasno, da gre za nečedne posle, ki so lahko samo v povezavi z občino.
Drugi »sporni posli«
Sredi poletja je MK poskušal preko firme dobrega prijatelja iz študentske politike speljati posel z interaktivnimi zasloni, namenjenimi za avtobusne postaje. Sama sem morala v Nemčiji kontaktirat morebitnega dobavitelja zaslonov, saj ni znal nihče drug dovolj dobro nemško, MK pa se je dogovarjal z nekdanjim zaposlenim v Svarogu za montažo teh zaslonov. MK je uredil, da je imel Dejan Đorđević (Anolis) v prostorih Hiše jezikov pred županom predstavitev na temo posodobitve spletne strani občine. Dejan Đorđević je oblikoval in tiskal ves promocijski material, ki ga je Fištravec potreboval za kampanjo. Spletna stran občine ima že precej časa spodaj zapis, da je v »pripravi nova podoba strani«.
Vračanje »uslug«
Nekateri ljudje so morali MK vračati »usluge«; nekatere je koristila tudi Hiša jezikov. Darko Berlič je tako moral omogočiti objavo članka o Hiši jezikov v reviji Narava zdravi in poskrbeti za snemanje na poletni šoli. Besede MK so bile »samo pokliči ga, pa bo naredo«. Simona Partlič mi je morala pomagati pri kontaktih, ki smo jih potrebovali za poletno šolo. Ko se mi ni oglašala na telefon in sem to povedala MK, je njegov odziv bil »pa kaj se zaj gre, če pa sem ji zrihtal službo na občini«. Za Dejana Đorđevića sem dobila navodila, da »mora vse naredit, kaj mu rečem, ker sem mu dooooosti stvari zrihtal«. Njegovo podjetje Anolis mi je tako oblikovalo in tiskalo brošure za poletno šolo, po mojem odhodu pa so pripravili še vse bannerje za spletno stran in facebook stran Hiše jezikov ter posamezne objave na facebooku. MK je po istem principu vračanja uslug uredil tudi jesenske oglase na Radiu City, ki so bili za Hišo jezikov do sedaj vedno predragi. Vse »usluge« je MK poimenoval »novi socialni kontakti« ter tudi meni ponudil, da »naj povem, če kaj rabim, ker mi lahko marsikje pomaga«. Teh uslug nisem koristila.
Pelko, Pigac, Berlič in Kovačič
Pelko in Kovačič se poznata iz Miklavža, saj sta doma v neposredni bližini, Pigac in Berlič pa poslovno sodelujeta s Pelkotom; za vse bi lahko rekli, da so se poznali dobro in da so prijatelji. Pelko in Kovačič sta prvič resneje sodelovala pri zadevi z Miklavškim gozdom, kjer je bil MK ustanovitelj DomG in pobudnik referenduma, Pelko pa podpornik. MK je imel z miklavško občino in osnovno šolo sklenjenih nekaj pogodb o sodelovanju, po sporu z županom Kremžarjem pa niso bile obnovljene oz. so bile prekinjene. To je verjetno tudi razlog, da se je MK odločil, da bo zrušil Kremžarja. V kampanji za novega župana Miklavža je vodil in organiziral prav vse, pomemben zaveznik in pomagač je bil tudi Pelko, zraven pa še Mateja Mesarec in Mirjana Vazaz Ferčec (vsi Zares). Za županskega kandidata je MK izbral Mladena Kraljića (naveza Mitja Kotnik in UM, kjer je bil in je še Kraljić tudi zaposlen). Že takrat so se pojavljala vprašanja, kdo financira Kraljićevo kampanjo. Nekaj časa po izgubljenih županskih volitvah me je MK vprašal, kaj mislim, da bi se zgodilo, če bi univerza zvedela, da je financirala Kraljićevo kampanjo. Financiranje je uredil Kotnik, toda ne vem, na kakšen način. O povezavi Kotnik-Kovačič velja še omeniti, da je bil Kotnik nekakšen lobist za posle MK v povezavi z univerzo in Fakulteto za zdravstvene vede. Kotnik je prihajal h MK po gotovino, kar mi je slednji nekoč obrazložil tako: »Sploh nena več skrivam, ker zdaj že takeltak vsi vejo, da hodi Kotnik k meni po gnar«. Kasneje so zgornje osebe na različne načine sodelovale s Hišo jezikov. Pelko je na izklop.com objavil video Hiše jezikov, ki ga je posnel Berlič, Pigac pa je fotografiral predavatelje za brošure in slike učilnic za spletno stran.
Žula in Kovačič
Marko Žula in MK se zelo dobra poznata iz študentske politike in sta vsa ta leta ohranila prijateljske stike. Marko Žula je celo ob prvi krizi zaradi interaktivnih tabel MK posodil nekoliko večjo količino denarja, ki ga ta seveda ni vrnil, zato ga je Žula moral tožit. Kolikor vem, je denar dobil vrnjen. Preverit velja tudi zgodbo o Žulinem podjetju Panonica, kjer so se pojavljali očitki o nepravilnostih zaradi naveze z Žulinim očetom.
Konec leta 2012
V tem času se začne na sedežu Hiše jezikov redno pojavljati Pelko, kasneje še Berlič in Pigac. Na razgovoru v pisarni me MK vpraša, če vem, kdo stoji za stranjo FKNO na facebooku.
Povzetek:
Jaz: Ne vem, samo domnevam.
MK: No, kdo misliš da je?
Jaz: Pelko.
MK: Kak si to ugotovila?
Jaz: Ker je vsak dan tu.
MK: Res je Pelko, samo to nobeden ne ve. Nobenemu ne smeš povedat.
Iz nadaljnjega pogovora sem izvedela, da je Pelko omenjeno facebook stran ustvaril »za foro«, da mu Pigac in Berlič samo pomagata in da najprej sploh ni imel nobenega načrta, ampak je samo hotel jezit Kanglerja, ko pa so mu stvari ušle izpod nadzora (na domu so ga obiskali kriminalisti), se je obrnil na MK, da mu pomaga. Kovačič izreče o Pelkotu, da »je čisto zlato, samo se tega ne zaveda« ter stavek, ki je mene osebno najbolj prestrašil: »Pelko ima moč, da zruši državo!«
Volilna kampanja
Uradno je volilno kampanjo vodil Berlič, toda MK je dejansko koordiniral popolnoma vse, vključno z Berličem, saj je pred tem že dokaj uspešno vodil Kraljićevo volilno kampanjo za župana Miklavža. MK izbere potencialnega županskega kandidata, dr. Fištravca, ki ga pozna še iz študentskih časov, saj je MK študiral sociologijo na bivši Pedagoški fakulteti. MK me je vprašal o Fištravcu ter se pritoževal, da v Mariboru »ni pametnega kandidata«. Kasneje mi je povedal, da je prvič Fištravec kandidaturo za župana zavrnil, nato pa jo je sprejel. S čim ga je prepričal, ne vem. Skupina (Kovačič, Pelko, Pigac, Berlič, Partlič, Fištravec, Đorđević, kasneje še Jager in ostali, ki jih nisem poznala) so se redno sestajali (tudi večkrat na teden) v prostorih Hiše jezikov, čisto natančneje v predavalnici 5. V Hiši jezikov so se sestajali tudi Fištravčevi prostovoljci, po izvolitvi Fištravca pa so v istih prostorih potekali tudi različni sestanki ali predstavitve.MK prav tako izbere direktorja mestne uprave Marka Žulo. Podrobnosti dogovora ne poznam. MK vodi tudi financiranje Fištravčeve kampanje in hodi osebno po mariborskih firmah zbirat donacije. Za Fištravčevo kampanjo je tako denar prispevala npr. Zavarovalnica Maribor, nekaj denarja (kolikor ga je še ostalo) gre iz Svaroga, MK pa za ta namen porabi tudi denar dr. Ludvika Toplaka, ki ga je ta dal za nabavo interaktivnih tabel. Verjetno ravno zaradi tega Fištravec ni želel javno pokazati financiranja volilne kampanje. Po izvolitvi MK skorajda ni več na sedežu svojega podjetja, saj se »preseli« na občino. Povzemam nekaj njegovih izjav in situacij, ki ponazarjajo njegovo vlogo:
* Ne vem, kaj naj naredim s Fištravcem (Fištravec se ni pripravil na nek novinarski dogodek)
* Žula dela kar nekaj po svoje (za svoje ravnanje se mu je Žula prišel osebno opravičit na sedež podjetja)
* Na občini opravljam »grdo delo«, odstavljam direktorje
* Nihče ne more do župana, ne da bi šel mimo mene
* Zdaj že vsi vejo, kdo sem in sami prihajajo do mene
* Z novimi socialnimi kontakti bom rešil Svarog
* v pisarni MK na Svarogu mi je pokazal odprto pošto, naslovljeno na župana, ki jo je najprej pogledal MK, šele nato župan (čisto konkretno –bil je dopis iz Dobe, da si še naprej želijo dobrega sodelovanja).«
Pričujoča vsebina, četudi je samo deloma resnična, vzbuja skrb in pomisleke, kaj Mariborčane čaka v sedanjosti in prihodnosti. Čeprav predstavljena anonimka skoraj ne pušča dvoma v resničnost navedb, si naj vsak sam ustvari sliko o tem, kdo, na kak način in zakaj vodi Maribor ter njegovo Mestno upravo. Kanglerju je odvzeta vsa legitimnost zato, da je oblast prevzela ekipa, ki je vzniknila dobesedno iz anonimnosti. Nihče iz Fištravčeve ekipe pred tem ni deloval v politiki, na odgovornejših lokalnih ali državnih funkcijah. Sedanji podžupan Saša Pelko, za katerega je v zgornjem sestavku Marko Kovačič navedel, da je zlata vreden in da je sposoben zrušiti državo, je gimnazijski maturant, lastnik nekega medijskega spletnega portala, danes pa na drugi najvišji politični funkciji v Mariboru. Očitno je tudi to možno v današnjih časih.
Ampak Mariborčani smo si zaenkrat sodbo pisali sami, dobili smo to, kar smo izvolili, vsekakor pa ne tega, kar smo želeli in pričakovali.
Na kratko se bom dotaknil še tako imenovanih »Kanglerizmov«, iz katerih so se v prvi vrsti posmehovali razni mediji, novinarji so zadeve potencirali do onemoglosti, pa bom tudi v tem primeru stopil v bran Francu Kanglerju.
Res je kdaj pa kdaj ustrelil »črnega kozla«, Rusijo poimenoval »Sovjetsko zvezo«, ali pa določil lokacijo »na bregu leve in desne Drave«. Res pa je tudi, da so bili njegovi pomembni ali manj pomembni govori povečini vsebinsko dobro izpeljani, vedno je znal povedati bistvo, ki ga je želel. Velikokrat je imel zelo dolge govore, skoraj vedno brez opomnika. Spomnim se več njegovih govorov, kot v primeru otvoritve Trga Leona Štuklja, ko je govoril na pamet, brez branja, pa je stvar zelo dobro speljal do konca. In v takšnih situacijah se je povsem človeško zmotiti pred več sto ali tisočglavo množico, še posebej Kangler, ki rad veliko pove in stvari podrobno razloži. Pa se najdejo novinarji raznih medijev, ki so se sedeč za tipkovnico računalnika, od koder je zelo enostavno pametovati, javno posmehovali njegovim govornim napakam. Kako bi se sami odrezali, ko bi stopili pred veliko množico ljudi in na pamet opravili nek daljši govor, pa je vprašanje, ki tudi mene zanima. Velika verjetnost je, da bi se danes posmehovali kakšnim »Peršakizmom«, Klipšteterizmom ali pa Pigacizmom«. Fotograf iz okolice Maribora naprimer v nekaterih kratkih javnih nastopih in izjavah, ki jih je podal za medije, še zdaleč ni bil nek biser retorike. Kako lahko potem o tem istem določeni presojajo, obsojajo nekoga drugega ali pa se mu posmehujejo? Ampak človeška hudobija zna biti neizmerna, zelo težko je videti lastne napake, pri drugih jih takoj odkrijemo. Njihov velik dosežek in zadovoljstvo je, da lahko nenamerne napake drugih, še posebej javnih osebnosti, obelodanijo vesoljnemu svetu. Kangler pa ima še to nesrečo, da precej dobro obvlada »dupleški dialekt«.
Dne 21.8.2015 je na pobudo Željka Vogrina, takratnega vodje Županove liste in Bojana Šrota, celjskega župana, ustanovljen »Odbor 2015«, z izključnim namenom opozarjati na kršitve človekovih pravic. Odbor 2015 je vse do danes zaznal 23 kršitev, ki so bile storjene Francu Kanglerju v kazenskih postopkih zoper njega. Kljub javnemu opozarjanju na navedene kršitve, le te niso odpravljene, organi pregona pa jih zaenkrat zavestno ignorirajo. V Odboru 2015 so namreč nesporno ugotovili, da so kriminalisti, tožilci in sodišča pri svojem delu naredili veliko število procesnih napak, s čemer so kratene Kanglerjeve pravice, predvsem pravica do poštenega ter zakonitega sojenja. Navedene procesne napake so po njihovo tako očitne in »v nebo vpijoče«, da so se vprašali ali so storjene iz malomarnosti, nepoznavanja prava, nestrokovnosti, nesposobnosti ali pa, kar je najbolj skrb vzbujajoče, namerno, oziroma naklepno. A o tem bo veliko več napisanega v enem od naslednjih poglavij, ko bo predstavljeno vseh 23 zaznanih kršitev človekovih pravic Francu Kanglerju.
VODJA PREISKOVALCEV: “KANGLERJA JE TREBA KAZENSKO IN MEDIJSKO UNIČITI”
V nadaljevanju bodo podrobno predstavljeni izvedeni projekti Franca Kanglerja v času njegovega županovanja, saj pozabljamo ali pa se sploh ne zavedamo, kako megalomanski in za mesto Maribor pomembni projekti so bili v času njegovega županovanja narejeni. In kar je zelo pomembno, zaradi njih mesto Maribor ni utrpelo škode, kot so javno naznanjali škodoželjneži, finančna konstrukcija mestne občine Maribor pa se zaradi njih vse do danes ni sesula, kar so zaradi negativnih napovedi nekateri pričakovali ali želeli. Še več, kolikor mi je znano, so navedeni projekti velika dodana vrednost, ki so prinesli nova delovna mesta, prinašajo dobiček ter so kvečjemu obogatili finančno stanje MOM in ostalih javnih ustanov. Nikjer in nikdar ni bilo zaslediti informacij, da se občina utaplja v dolgovih zaradi teh projektov, da ni denarja za plače javnih uslužbencev na MOM, da ne morejo vračati kreditov in podobno.
Podrobno bo predstavljen in analiziran predkazenski postopek Franca Kanglerja z nazorno prikazanimi in objavljenimi originalnimi dokumenti. Ali je iz njih, glede na moje ugotovitve in osebno prepričanje, razviden sum na »konstrukt«, ki bi ga lahko Kanglerju pripravili organi pregona, z očitnim namenom njegove popolne politične, osebnostne diskreditacije in uničenja, boste bralci presodili sami. Sledi predstavitev prisluhov in analiza hišne preiskave pri Francu Kanglerju.
Analizirano bo diplomsko delo novinarke Večera Nine Ambrož z naslovom »Politični pritiski na lokalni medijski sceni – primer omrežja župana Franca Kanglerja«. Predstavljeno bo v primerjavi z diplomsko nalogo Franca Kanglerja, katero so mu zaradi domnevno premalo avtorskega dela odvzeli. Nadalje bo predstavljen kazenski proces v zadevi Alma Mater Europaea, v zadnjem delu knjige pa sledijo še povzetki iz zaslišanja prič na sodnem procesu v zadevi »radarji«, zmagoslavna vrnitev Kanglerja in zaključne misli avtorja.
“KOT POLICIST IN KRIMINALIST JE SVOJE DELO JEMAL ZELO DOSLEDNO, VČASIH CELO FILMSKO”
Prebil sem se do samega konca moje osebne zgodbe o Francu Kanglerju. Verjetno sem nekaj stvari in dogodkov pozabil, spregledal, morebiti tudi kakšnega pomembnega, pa nič za to, saj je bistvo prikazano. Nikdar si nisem predstavljal, da bom nekoč javno opozarjal na napake in kršitve institucije, ki mi daje kruh in omogoča eksistenco ter tistih, ki bi morali svoje delo opravljati po vseh načelih demokratičnosti in zakonitosti, pa žal temu ni tako. Vendar, ko se na tehtnici znajde vprašanje, na katero stran se postaviti v primeru, ko so nekomu, ki ga osebno poznaš, množično kršene človekove pravice, je moj odgovor kratek in jasen: »Vedno in vselej na stran pravice in resnice«. Do smrti bom spoštoval svoj poklic, poslanstvo, ki ga opravljam skoraj trideset let, policijo kot tako, saj me je vzgojila v poštenega in odločnega pripadnika organov za notranje zadeve. Predvsem pa mi je skozi vsa ta leta dala prepotrebno poklicno znanje, čut do sočloveka, strokovnost, da lahko ob uporabi zdrave logike takoj precenim, kaj je prav in kaj ne ter ustrezno ukrepam. Vsako odstopanje od tega zame ni sprejemljivo. In na žalost je v primeru Franc Kangler prišlo do velikih odstopanj od normalnega in sprejemljivega na veliko nivojih. Kako se bodo te moje ugotovitve in prepričanja borile s preostalo stroko, bomo videli v bodočnosti, pričakujem pa, da bo politika v bližnji prihodnosti končno postavila stvari na svoje mesto. Zavedam se, da prepričanih verjetno ne bo mogoče prepričati, ampak ne oziraje se na to, ta zgodba bi morala imeti srečen konec in pričakujem ga tudi sam.
Četudi Franc Kangler mogoče ne bo dosegel vseh svojih ciljev in želja, ki si jih je zastavil na novi politični poti, je nujno, da javnost o njem izve še drugo resnico od tiste, ki so ji jo določene strukture nasilno ali nenasilno posredovale. Je pa strašljivo, da živimo v časih, ko lahko o nekaterih stvareh in dogodkih obstajata dve »resnici«. Kako ukrepati v takšnem primeru? Živimo v času, ko nas lahko nekdo prepričuje, da je belo tudi črno in »verjeli ali ne«, obstajajo ljudje, ki takšno tezo sprejmejo kot dejstvo. Do sprejetja dejstva, da je belo samo belo in nikakor črno, pa je kot kaže še dolga pot, vsaj pri nas v Sloveniji.
– SE NADALJUJE –
P. S.: knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net
Naslovna FOTO: Franc Kangler; vir: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10205670201630909&set=t.100004579456632&type=3
Hey there would you mind sharing which blog platform you’re working with?
I’m going to start my own blog soon but I’m having a difficult time choosing between BlogEngine/Wordpress/B2evolution and Drupal.
The reason I ask is because your layout seems different then most blogs and I’m looking for something completely unique.
P.S Apologies for getting off-topic but I had to ask!