Meja Šentjur, d. d., je žrtev enega najbolj v nebo vpijočih in alarmantnih gospodarskih ropov (s strani) DUTB, d. d.
DUTB ali Družba za upravljanje s terjatvami bank dobesedno ropa delniško družbo Meja Šentjur, predtem pa je v svoj žep premeteno pobasal(a) tudi cca. 600.000,00 evrov kupnine, s katero je delniško družbo Meja Šentjur lani na dražbi kupilo podjetje Altius s Ptuja, ki je kupilo več kot 96 odstotkov njenih delnic. A zatem je DUTB na celjskem okrožnem sodišču ekspresno (sporno) sprožil prisilno poravnavo in podjetju Altius kot novemu lastniku Meje Šentjur, d. d., celo preprečil vstop v prostore Meje Šentjur, ki jo je tik pred tem Altius zakonito in pošteno kupil. Goljufija velikega kalibra in strašnih apetitov akterjev, ki se sredi Slovenije dogaja pri belem dnevu in ob asistenci Okrožnega sodišča v Celju, kjer sodnica Barbka Zupan Cimperman dirigira v prid DUTB-jevega kriminala. Kako je to mogoče v evropski državi, ki se po ustavi razglaša za pravno, demokratično in za zaveznico človekovih pravic? In navkljub kazenskim ovadbam, ki jih je zoper akterje na policijo letos vložil nov lastnik Meje Šentjur, d. d., podjetje Altius.
Da je ironija še večja, se DUTB, ki po zakonu ali uradno ni nič drugega kot delniška družba, vede kot bog brez mej in limitov. Iz česa izhaja ta nevarna patologija, ki skriva take in drugačne okoriščevalske naklepe? Koliko podjetij, delniških družb, podjetniških verig je strašni DUTB, d. d., že usodno izčrpal ali pokradel do poslednjega centa in uničil? Kdo je v resnici Marija Cerjak, ki “blesti” kot zakulisna črna vdova?
V tej kriminalki ne manjka niti dramaturški presežek: Franci Matoz, razvpit kot odvetnik iz Kopra, ki je letos najprej prevzel vlogo predsednika nadzornega sveta Meje Šentjur, d. d., zatem iz nje skočil v vlogo neizvršnega direktorja DUTB, v kar ga je na predlog Ministrstva za finance RS 22. julija letos imenovala vlada RS, (že) naslednji dan pa je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora DUTB, d. d. No, nato pa je on za direktorico delniške družbe Meja Šentjur postavil kar prijateljico svoje ljubljene soproge Nataše, kot trdijo verodostojni viri: Vanjo Papak, ki uradno ne premore strokovnih referenc in izkušenj, kakršne referenčno (zdaj) terja Meja Šentjur, d. d., ki se jo temne sile DUTB-ja trudijo potopiti in izropati.
Ali smo že slišali za Vanjo Papak, ki je leta 2008 na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru diplomirala z diplomskim delom “Vpliv upravljanja zalog na poslovanje podjetja”, zdaj pa naj bi iz živega peska rešila (okupirano) Mejo Šentjur, d. d., kar je v resnici pesek v oči?!
Vanja Papak je do prijateljskega “povišanja” v direktorico delniške družbe Meja Šentjur bila projektni svetovalec za trgovske centre pri podjetju MK Illumination.
In, pozor: Božo Vukašinovič je uradno še vedno direktor Meje Šentjur, d. d., kar izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 11. 2020! Ob tem ni odveč omeniti škandaloznosti, da ga je Franci Matoz (še) kot predsednik nadzornega sveta Meje Šentjur pisno pozval, naj kot direktor odstopi in da odpoved, česar pa Božo Vukašinovič seveda ni storil.
Pa ne da Franci Matoz na krilih vseh svojih vplivnih funkcij, ki vsaj po zakonu terjajo tudi odgovornost, miže opazuje ropanje in izčrpavanje Meje Šentjur, d. d., ter sovpadajoče oškodovanje njenega lastnika, Altius, d. o. o.?
Zanimivi je pogled na zakonske pogoje za imenovanje članov upravnega odbora delniške družbe DUTB:
“Za člana upravnega odbora DUTB je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje ter merila:
– osebna integriteta in poslovna etičnost, še posebej, da v zvezi z njegovim ravnanjem ni bila ugotovljena hujša kršitev predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije ali s področja javnega naročanja,
– najmanj univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
– je strokovnjak s področja bančništva, financ ali gospodarskega prava z vsaj desetimi leti izkušenj s področja vodenja ali nadziranja gospodarskih družb,
– ni delničar ali družbenik v banki, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po tem zakonu,
– ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.”
Ali je Franci Matoz, od 23. julija letos predsednik upravnega odbora DUBT-ja, “strokovnjak s področja bančništva, financ ali gospodarskega prava z vsaj desetimi leti izkušenj s področja vodenja ali nadziranja gospodarskih družb”, kot zahteva zakonski pogoj?
Paradoks je tudi v tem, da smejo v Sloveniji na najodgovornejša mesta – npr. nadzorniška in specialna direktorska – kot štorklje verižno sedati vplivneži, kar že po čisti logiki sproža vprašanje, ali res te izjemno odgovorne uradne vloge zmorejo opravljati strokovno, vestno, dosledno, pošteno. Nobenih limitov ni, na koliko nadzorniških ali direktorskih stolih sme sedeti ena sama persona, kar je tragikomičen absurd.
KDO SO KORUPTNI UNIČEVALCI MEJE ŠENTJUR, D. D., S SUPORTOM SODNICE BARBKE ZUPAN CIMPERMAN?!
Božo Vukašinovič, eden dveh direktorjev podjetja Altius, ki je delniško družbo Meja Šentjur lani kupilo, in na papirju še vedno direktor Meje Šentjur, kar uničevalni akterji absolutno bojkotirajo in ignorirajo, je osupljiv kriminal, ki ga DUTB, d. d., premeteno zganja nad delniško družbo Meja Šentjur, strnil v nekaj drobnih alinej, ki jih (nelektorirano) citiram:
- Po prvi upniški prisilni poravnavi je vajeti prevzel DUTB v letu 2015, ko je bil sklenjen MRA;
- Od tedaj do prevzema vodenja Meja Šentjur s strani DUTB v drugi upniški prisilni poravnavi v 2020, je družba poslovala relativno zgledno, sedaj pod ponovnim direktnim vodenjem DUTB ustvarja izgubo mesec za mesecem;
- 2020 leta je stečajni upravitelj PSZ d.d. Radovan Triplat in stečajni upravitelj Dakont Miha Mušič, v sodelovanju s sodnico v Celju – Barbko Zupan Cimperman in predsednico upniškega odbora (iz DUTB) Marijo Cerjak, prodal delnice družbe Meja Šentjur na dražbi najboljšemu ponudniku, Altiusu, d.o.o.;
- Altius d.o.o. je poravnal kupnino in postal lastnik delnic, vendar družbe nikdar ni mogel upravljati, saj je DUTB dan pred prenosom delnic sprožil vnovično upniško prisilno poravnavo, kjer je v družbi Meja Šentjur postal ponovno upravitelj Miha Mušič, sodnica pa Barbka Zupan Cimperman, posledično pa je DUTB zahteval vnovično upravljanje in postavil svojega direktorja Mitjo Križaja za plačilo 17.000EUR bruto mesečno; DUTB se že v osnovi ne obnaša kot dober gospodar, saj če trdi da je družba Meja Šentjur insolventna, potem ne more nastaviti direktorja s katerim sklene pogodbo za enormno plačo. Ta DUTB-jev direktor 12 ur po nastopu funkcije v Meji Šentjur d.d. prizna DUTB-ju 15 milijonov terjatev, ki so brez osnove. Hkrati pa ta isti direktor v imenu družbe Meja Šentjur vlaga na sodišče dokumentacijo s katero se trudi dokazati čim večje obveznosti družbe in ob tem zapravlja ogromne količine denarja »insolventne« družbe. Pri tem gre za namerno in naklepno izčrpavanje podjetja in oškodovanje premoženja lastnika družbe Altius d.o.o.
- Enako plačo je prejemal tudi dotedanji direktor Gregorn, ki je bil postavljen iz strani DUTB, enako kot takratno dobro plačani nadzorniki;
- Lastnik delnic Altius d.o.o. je večkrat želel poplačati nesporne terjatve v celoti;
- Lastnik delnic Altius d.o.o. je ves čas poizkušal nadaljevati z relativno uspešnim poslovanjem družbe, vendar DUTB tega ni želel in onemogočal sleherne poizkuse lastnika delnic za pridobitev upravljanja družbe s 60 zaposlenimi in pomembnega proizvajalca jajc;
- Lastnik Altius d.o.o. je poizkusil tudi s presojo ustavnosti dejanj DUTB, ki ji pomaga družba Meja Šentjur d.d. zoper lastnika njenih delnic, prav tako pa je izkoristil vse pravne poti, ki pa zaenkrat niso obrodile večjih koristi;
- V to igro se je vpletlo veliko (političnih) akterjev. Poudariti velja, da je družba Meja Šentjur d.d. še vedno normalno delujoča družba in njeni organi vodenja in nadzora prevzemajo popolno odgovornost za njeno poslovanje, za njeno slabo poslovanje od vsega začetka, za potvarjanje listin, poneverjanje bilanc, upad prometa, slabo gospodarjenje ipd.;
- Tej odgovornosti se zaradi predloga postopka upniške prisilne poravnave pridružujeta in ga podpirata upravitelj in dotična sodnica, le-tej pa je Višje sodišče v Ljubljani nedavno razveljavilo sklep o začetku UPP;
- Nova imenovanja v družbi Meja Šentjur d.d. lahko vodijo v politične spletke (te nas ne zanimajo), na koncu pa je za vodenje potrebno plačati račune, le-ti pa segajo že v milijonske zneske;
- Lastnik delnic Altius d.o.o. je za svoje delnice plačal kupnino, sedaj plačuje pravne stroške, da bi prevzel v upravljanje svojo lastnino, več kot očitno pa je družba res nekomu namenjena in tja jo peljejo sedanji akterji! Za ta dejanja prevzemajo popolno odgovornost;
- Trenutno stanje je razveljavljen sklep o začetku UPP in septembra razpisan narok, prav tako pa tudi narok za ugotovitev ničnosti poroštev, katere je kot nesporne terjatve DUTB priznal upravitelj in sodnica;
- Če bodo sodišča ravnala po pravu, obstoji verjetnost zaustavitve UPP, temu pa sledi povrnitev škode lastniku, za katerega lastnino jamči tudi Ustava RS!
Kako se v Sloveniji vrti kolesje, ki neprvorazredne sistematično melje in uničuje, krasno kaže podatek, da se pod ZFPPIPP-F, novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katerim se iz rok lastnikov trgajo ali kradejo podjetja, delniške družbe, kar spominja na komunistično nacionalizacijo zasebnega premoženja tam po II. svetovni vojni, (so)avtorsko podpisuje brat ustavne sodnice, ki je solastnik ene najvplivnejših odvetniških družb v Sloveniji z vrtoglavimi prihodki: odvetnik Srečko Jadek, čigar sestra je ustavna sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Tudi njen soprog, Pavle Pensa, je odvetnik in solastnik dotične odvetniške pisarne: Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, d. o. o., iz Ljubljane.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je po sprejetju 31. 12. 2007 doletelo več sprememb in serija odločb Ustavnega sodišča RS, iz katerih izhajajo ugotovitve neustavnosti določenih členov zakona in zahteve US RS za odpravo teh neustavnosti.
“To je dokument, ki pove, kako je nastala sporna insolvenčna zakonodaja, ki povzroča veliko gorja. Avtor pa je S. Jadek, brat ustavne sodnice, ki ga brani hkrati z velikimi zaslužki njegove pravne pisarne. Pred neumnostjo se moraš braniti do konca,” je ob zgoraj objavljenem izseku zapisal nekoč uspešen slovenski poslovnež, direktor, lastnik in ustanovitelj več podjetij, Darko Zupanc. Prav on je ena najbolj tragičnih žrtev DUTB-ja, ki je njegov holding PSZ (Poslovni sistem Zupanc) izropal in uničil, Darka Zupanca pa z večmilijonskega bogastva pahnil na krhek rob preživetja. “To je mnenje k predlogu ZFPPIPP-F s strani komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 15. 11. 2013. ZFPPIPP-F je po nujnem postopku začel veljati 07. 12. 2013 in DUTB je na osnovi prenešenih finančnih terjatev zlorabil zakon, več kot 70 % podjetij dal v stečaj, ni pa izvajal finančnega prestrukturiranja. DUTB je imel popolno koncentracijo finančnih upnikov in je to moč zlorabljal za svoje interese plenjenja.”
Ob tem Darko Zupanc, nekoč eden najbogatejših Slovencev, poudari, da DUTB podjetja, gospodarske družbe s stečaji uničuje rokovnjaško: tudi s hudimi kršitvami zakona o gospodarskih družbah in obligacijskega zakonika. Leta 2014 je bilo v Sloveniji največ stečajev v Evropski uniji. “DUTB je na osnovi prenesenih finančnih terjatev z zlorabo ponesrečene insolvenčne zakonodaje, ki ne upošteva Obligacijskega zakonika in Zakona o gospodarskih družbah, izvedel množico stečajev, kar dokazuje analiza ‘Obdelava seznama slabih terjatev na DUTB’. Za izvedbo finančnega prestrukturiranja v cilju ohranitve zdravih jeder pa ni bilo interesa v nasprotju z zakonom. DUTB je imel po … že v interesu nekoga.”
DUTB, d. d., je 17. decembra 2012 ustanovila vlada RS, čemur je oktobra 2012 posvetila tudi zakon – zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Ko se je na prestol predsednice vlade RS po spletu okoliščin zavihtela Alenka Bratušek, je vlada naveden zakon ekspresno spremenila in dopolnila.
– SE NADALJUJE –
Vir: https://pixabay.com/illustrations/cute-smiley-emoticon-funny-laugh-4584553/
Naslovna FOTO: odvetnik Franci Matoz; vir: https://www.youtube.com/watch?v=6EDGZ0KN7Gs