Ponoči sem sanjal tole:
Delal sem v neki veliki firmi. Ne vem, ne kaj sem delal ne zakaj so me zaposlili. A so me zaposlili, ker sem se znašel tam (v sanjah sem glih na sred’ not’ padu!), pa sem se spraševal, kaj bom tam delal oziroma kaj tam delam, glede na to da sem zaposlen.
Vprašal sem sodelavce: “Kaj pravzaprav jaz tu delam!?”
Sodelavci so se čudno spogledovali in mi odgovarjali, da ne vedo!
“Kako je ime firmi?” sem vprašal?
“Ne vemo,” so odgovarjali.
“Kaj pa proizvajamo?” – sem poskusil še s tem, morda bo kaj ratalo.
“Tudi tega ne vemo.”
OK, sem si dejal, poskusim še tole: kdo je pa moj prvi nadrejeni? On bo menda vedel, kako je ime firmi in zakaj me je zaposlil. Vedel bo, kakšen je opis mojih zadolžitev in nalog … Prav gotovo mi bo znal pojasniti, kakšno je moje delovno mesto.
“Ne vemo,” so odgovorili.
Sem še vprašal: kdo me je pripeljal sem in me zaposlil!? On mora vedeti, zakaj sem tu.
“Kako je ime generalnemu direktorju?” – sem poskušal z vprašanjem, na katerega v vsaki firmi znajo vsi zaposleni odgovoriti.
Skratka: KDO JE GLAVNI!? Bom njega vprašal, bo on vedel …
Tudi tega niso vedeli. “Nihče ne ve,” so odgovorili.
Jebela, kot bi opisoval ta svet danes! Nihče pojma nima. O ničemer. Vsi se nekaj jebejo med sabo, eden čez drugega. Pol’ pa delajo abortuse. Krneki …
Je pa velika firma!
Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/earth-planet-continents-light-pear-2581631/
SANJE MILANA KUČANA IZ GORIČKOGA DO PIRANA
Bravo, mojster Arh, prekrasne sanje – lahko bi jih dodali k ponatisu A.Bajta BAJTA-BERMANOV DOSJE
Ejga, a si vidu kok se svet vrti, porkamalora?
Zmotu sem se , mislu, de bo najprej, takoj po Marezigah v Slovenistanu en orng Potres. Pa ga ni.
V tej zjebani firmi na tem človekoljubnem svetu kaosa, ii so ga načrtovano skurbali do amena tako temeljito, da še Milan Kučan več ne ve kaj bi, kako bi in s čem bi še vladal.
Žret in pit ne more več, ker več se ne da in ne gre večja vsebina vanj, ker se bo glihkar razpoču, nihče več ne zadovoljuje njegovih dušnočlovekoljubnih zahtev in potreb. Ne ve več kako bi resetiral, pomladil, obogatil, privezal nase in na veliki partijski križ privezal še več skorumpiranih barab in trotov.
Prišel je že zdavnaj je tega, da na svetu obstaja toliko resnic kolikor jih boljševiški komunisti potrebujejo za realizacijo svojih ogabnih in graužastih ciljev in zdaj mrzlično v svoji komunistični univerzalni Akademiji za človekove pravice krvavih Boljševikov izhod na podstreho in ga ne najde.
Rad bi se rešil in izhoda ni. Išče rešitev na strehi, ker mu poplavlja spodnje prostore, voda je pa kurba hujša od ognja, saj veste, ne?
In naš MIlan ravno najde v svojih neizmerno človekoljubnih sanjah tiste rešilne stopnice na podstreho od kjer bi se rešil na varno in bi še pogruntal kakšno resetacijo Slovencev preden ga pobere Hudič in mu izpuli krvavo udbovsko in veleizdajalsko dušo ter jo zahajta v 10.krog slovenskega pekla, kjer ga čakajo deviški slovenski OF revolucionarji z Zdenko Armić-Kidrič na čelu z zastavo rdeče zvezde.
Ti, glejte ljudje ! A ni Zlodej na tem svetu ?
Ravno se naš Milanče dokoplje do tistih reševalnih vrat na podstreho, kjer bo sklenil svoje življensko veliko delo in ponovno resetirano zagnal Veliki Teror NOB OF 1941 v pomlajeni večnomladi varianti, kar
glej Hudiča nagraužnega – zazvoni zvonec in naš prvi svobodni komunajzarski precednik iz Goričkoga se sunkovito prebudi in skoči na svoje KRATKE NOGE.
Kličejo ga v V.Štab Paradržave kjer so vsi brez uma in iščejo orientacijo in podporo vrhovnega Udbaša.
Sporočili so mu, da minil čas velikega ŠPAS TEATRA MATILDA za še enega vrhunskega krojača novega boljševiškega sveta.
Nekdo je v Onostranstvo zahteval LJUBA BAVCONA, Milanovega prvoborca in utemeljitelja človekoljubnih slovenistanskih pravnih Boljševiških pravic za komunistično Elito in njihove podložnike, zaupnike, špiclje, plačance, agente, intrigatorje, lažibabe,lseratorje, cvikeraše, fukfehtarje, barabe, krivosodnike, hudičeve tožilce in miličarje, za tatove, lopove, znane Slovence, izpostavljene umetnike, kruhoborske Akademike in vrhunske strokovnjake za vsa področja tega sveta.
ZDaj imajo Udbobranci hud problem in telefoni pregorevajo.
Kam bodo zakopali nadtovariša Ljuba Bavcona?
Znano je, da placa na Jankovićevih Žalah se ne da dobiti kar tako.
Vi, drago slovenistansko podložno butasto Ljuctvo, pripravite se , da se naposlušate prosvetljeno udbaških in Krivosodnih govorov pri grobu soavtorja slovenskega človekoljubnega Krivosodja.
Konec sanj za našega Milana.
Zdaj pa je konc bluzenja, nastopa trdosrčna realnost potresov in poplav.
Bog Vas varji, Amen. ALELUJA!