CENZURA IN “RESNICA”

O (ne)pluralnih medijih in (ne)vladavini prava sem kritično pisala v Pismih različnih tiskanih medijev – običajno sem se oglasila z nasprotnim mnenjem (replika), bodisi novinarju ali pa bralcu medija. Bistvo medijske svobode je prav v soočenju različnih mnenj.  

Ker sem na Delu z nasprotnim argumentiranim mnenjem postala moteča, sem doživela cenzuro, zato v Pisma ne pišem več. Da nisem cenzurirana le jaz, dokazujejo prevladujoča enakomisleča pisma »aboniranih piscev« tako v reviji Ona kot v Pismih Dela.

Kritične misli objavljam na necenzuriranem spletnem portalu DOSJE (Mojca Vočko), pa tudi drugih spletnih portalih in nastavljam ogledalo novinarjem – avtorjem, ki s polovičnimi resnicami ali z lažmi indoktrinirajo funkcionalno nepismene bralce. Da je teh v Sloveniji veliko, so pred leti pokazale tudi EU-ankete. Zanimivo, da smo se na lestvici funkcionalne pismenosti znašli zelo nizko, skupaj s Portugalci, ki pa so bili za razliko od Slovencev precej bolj samokritični glede priznavanja neznanja. Nevednost (nepismenost) ljudi opažam v »živo« ob pogovoru in seveda v pismih bralcev in bralk One, ko tako bralci kot bralke pišejo neverjetne laži (!), ki jih uredništvo nekritično objavlja in kaže bodisi nepoznavanje resnice ali pa celo namerno dopušča laži in omogoča razpihovanje sovraštva med ljudmi?!

Tudi urednico revije Ona Sabino Obolnar sem že »obdelala«, seveda z navajanjem dokazov (virov), nazadnje na:

Urednica One Sabina Obolnar tudi spada med tiste, ki jih je »jebeno več«

In me je urednica »udarila« nazaj, kar v svojem uvodniku (12. julij 2022). Napisala je, da jo »nadlegujem s svojimi teorijami (?!), posiljujem s svojimi idejami (?!), sem žaljiva in skrajno vsiljiva … , da moramo nujno intervjuvati predsedniško kandidatko« ter nadaljuje z razlago »domačijskega pohlepa« (nova iliberalna skovanka?) in ji kolegica razloži, da »gre za osebe, ki so premaknjene, prepričane, da jim pripada vse, pohlepne z narcisoidno motnjo …« 

Ojoj, kakšna narcisoidna hudobnica sem, ker sem v prispevkih ponavljala besede urednice, njenih intervjuvank/-cev, pa tudi izbor izjav tedna na Delu in v Oni, ki diskreditirajo in stigmatizirajo razrednega sovražnika, ki seveda ni Svetlana Makarovič. Ta, ki dokazano sovraži, je stalna »ljubimka« MSM in seveda tudi One. Pokvarjeno!

ZAKAJ pišem, pošiljam E-sporočila različnim novinarjem, publicistom in drugim?

Ker s pisanjem – sporočanjem opozarjam (trkam na njihovo vest in etiko), da “resnica” (komentar – interpretacija) ni vedno RESNICA.

Za mnoge MSM (ne le za časopis Delo in priloge) je značilna interpretacija dogodkov, dogajanj brez »dokazov« – argumentov (objektivno poročanje). Gre za medijsko manipulacijo, ki bralce usmerja k določenemu razmišljanju s ciljem diskreditacije določene osebe. V torkovem uvodniku One (12. julij 2022) je urednica S. Obolnar napisala: »Politična brutalnost na nacionalni televiziji in zloraba javne besede sta šli čez vse meje še dopustnega.« Čigava brutalnost, jo sprašujem?

»Nismo in ne bomo nikogaršnji hlapci«, je bilo brutalno sporočilo nekaterih novinarjev in delavcev RTV Slovenija (le okoli 10 odstotkov zaposlenih), ki so govorili, da predstavljajo vse zaposlene (sindikat), in so zlorabili javno TV, naše (davkoplačevalske) resurse, za izražanje svojih zahtev in koristi (sic!).

Zaskrbljujoče so bile besede novinarja aktivista Marcela Štefančiča: »Jebeno več nas je kot njih, njih je samo ene par in vemo, kdo so …« 

Ali nima RTV SLO legalno izvoljenih organov odločanja? Če je prišlo do kršitve zakona, naj Štefančič & Co. iščejo pravico na sodišču! Lahko pa s podporniki ustanovijo privatno TV in tam svobodno odločajo, v svojem imenu in za svoj denar!

GONJA “PIRKOVIČ”: KO MAČKI STOPIŠ NA REP

Nekdanji urednik Financial Timesa Lionel Barber je pred leti brez dlake na jeziku povedal: »Govorimo jim, kako naj razmišljajo.« Zanimivo, da sem to izjavo takrat prebrala na MMC, v naslovu članka. Novinarka je poročala o strateškem forumu na Bledu. Pod člankom sem takoj komentirala: »Odličen naslov, žebljica na glavico …«

Ker me je zanimal odziv drugih bralcev, sem čez kako uro iskala članek, toda, čudežno je izginil. Našla sem ga pod drugačnim naslovom in … seveda je izginil tudi moj komentar o medijski indoktrinaciji funkcionalno nepismenih bralcev.

Pred volitvami leta 2004 so MSM stigmatizirali takratno opozicijo kot desničarsko, kapitalistično, antisocialno (agitprop).

V prispevku (revija Mag), ki ga je urednik J. Markeš odlično naslovil Kdo misli in kdo je ovca, sem analitično obravnavala takratno družbeno-politično in ekonomsko situacijo v Sloveniji – pisala sem o prepletanju politike LDS in gospodarstva (F21), samozaverovanosti takratnih vladnih predstavnikov in poslancev, ki so postali glasovalni stroj, ki je rušil vse drugačno. Dominantni mediji so razne afere (SIB banka …) pometli pod preprogo, predsednik KPK (tisti, ki je kasneje izvažal afero Patria v tujino in jo uvažal nazaj) je nekoč kot kriminalist nelegalno prisluškoval novinarju. Sodelovala je tudi FDV. Z anketo so (O. Luthar & Co.) ugotovili, da je le en vrednostni habitus (izmed petih) “homo novus”, bere pa Delo in Mladino ter voli LDS in ZL (danes SD) – je v prispevku Vesela znanost ali tipologija Slovencev (Ampak, februar 2002) razkril Drago Jančar. Jančar je bil včasih kolumnist SP Dela, pa se je umaknil, ker so nepismeni bralci Sobotne priloge sovražno pljuvali po njegovih esejih, kjer je kritično pisal o levi demokraturi.

Zanimivo, kako se danes zgodovina ponavlja, enaka politična opcija z novim zavajajočim imenom Gibanje svoboda in z novimi (starimi) obrazi, ruši vse, kar je drugačno. Dominantni mediji molčijo o rabotah novega predsednika vlade (trgovca z elektriko in s političnimi strankami), nekdanjega direktorja Gen-i, ki je javnosti ob pomoči – zamolčanju medijev prikril enormne zaslužke z nenormalno visokimi nagradami v državni firmi!

Obrat v ljudskih glavah je bil jeseni 2004 le začasen (LDS je propadla), kajti nomenklatura (globoka država – paradržava) je ugotovila, da se ji razredni sovražnik JJ ne bo podredil, zato ga je treba potunkati “deset klafter pod zemljo” (je spomladi 2004 napovedal urednik takratnega Maga J. Markeš v članku Dreyfus na šestdeset podlage). 

Leta 2008 je sledila najprej medijsko montirana zgodba Patria, večletna diskreditacija, sojenje in celo polletna likvidacija J. Janše (zapor). 

Izobčenje – poskus izbrisa Janše in stranke SDS iz slovenske politike se dogaja tudi danes (medijska diskreditacija in stigmatizacija), izključuje se celo vse, ki so sodelovali v uspešnem 2-letnem mandatu postšarčeve vlade! ZARES demokratično in svobodno obnašanje “oblastnikov golobov”!

Tako od urednice ženske revije Ona kot od urednika SP Dela bi pričakovala, da bo po najavi nove predsedniške kandidatke, mednarodno prepoznavne dr. Nine Krajnik (Nika Kovač, nominirana za osebnost Dela, ji ne seže niti do kolen, enako tudi ne medijsko zamolčanemu aktivistu – garaču Viliju Kovačiču) opravil z njo intervju. Je razlog ignoriranja Krajnikove, ker ni »antijanša«, ker je inteligentna in brez zavor pri izražanju lastnega mnenja, ker kritizira pravoverne ali pa pohvali nepravoverne?

Nina Krajnik: »Meni je bilo vedno izpod časti, da bi se postavila na stran tistih, ki jih je jebeno več. Mene je vedno zanimalo tisto, kar se odvija na robu, ker robovi govorijo resnico.« 

Ker Krajnikova ni levičarka, jo je treba stigmatizirati celo kot skrajno desničarko? (Nek »analitik« Alem Maksuti in levi papagaji.) 

Lepo je citirala Lacana (intervju z dr. J. Možino): »Jaz pazim, kaj govorim, merim svoje besede, zato ugotavljam, da nisem levičar.« 

No, na Delu (pa tudi v drugih tiskanih in TV-medijih) prevladujejo levičarji, vsak teden to potrjujeta sobotni kolumnist »neoliberalec« Janez Markeš in njegov učenec »na plenilskem pohodu« Uroš Esih.

Oba sta »zabeležena« na https://www.mojcavocko.si/author/iva-iva/

P. S.:

Moram povedati, da sem Ono (uvodnik) prebrala šele v nedeljo, saj sem po nasvetu našega Jezusa (https://siol.net/siol-plus/kolumne/tomaz-stih-ugrabitev-rtv-bomo-preplacali-583853) ves teden preživela na svežem zraku, soncu in v lastnem slanem potu (ob bicikliranju v hrib). 

MANIPULATIVNE LAŽI IN CENZURA UREDNICE SABINE OBOLNAR