Več

    HVALA TI, NEZNANI JUNAK, IN ŠE POSEBEJ HVALA TEBI, NEZNANA HEROINA!

    Goran Arh, arhitekt
    Goran Arh, arhitekt
    V šole sem hodil v Novi Gorici, tudi večino življenja sem preživel tu. Sem sin očeta Gorenjca, Bohinjca, če sem natančen, in matere iz srbske družine. Rojen sem v Mostarju (Bosna in Hercegovina); moja mama mi je pojasnila, da takrat v tem novo nastajajočem mestu ni bilo dovolj hrane, ne bolnišnice, če bi se kaj zapletlo, medtem ko je njen rojstni kraj (Mostar) bilo staro mesto, z ogromnim kmečkim zaledjem, dovolj hrane in dobro organiziranim zdravstvom. Zato je šla tja rodit, kjer so ji njeni ljudje lahko pomagali. Potem se je vrnila v Gorico (vedno smo govorili Gorico, nikoli nismo rekli Novo Gorico!). Sem torej otrok juga in severa. Vzhoda in zahoda. Tu ob meji je komunizem mejil na kapitalizem, življenje je potekalo z vsemi napetostmi, pa tudi potenciali novo nastajajočega, obmejnega mesta, ki jih je okolje ponujalo. In ponujalo jih je dosti! Pa vzelo je tudi dosti. Po gimnaziji sem odšel v Ljubljano študirat, tako kot večina mojih sošolcev. Študiral sem arhitekturo in potem 30 let delal v poklicu. Nekaj časa v firmah, večinoma pa kot svobodnjak.

     

    V Novi Gorici sta pod Kostanjevico skozi hrib speljana dva železniška tunela, od katerih je eden še v rabi, medtem ko se drugi uporablja za peš promet in kot dovoz do tistih nekaj hiš, ki so v mejnem pasu. V resnici so v Italiji, vendar imajo naslov v Sloveniji in dostop do hiš je s slovenske strani. Vse skupaj pa je v mejnem pasu med Slovenijo in Italijo.

    Ni mi treba poudarjati, da je takrat, v šestdesetih, ko smo mulci uporabljali ta tunel, bilo vse območje ob meji pod strogo kontrolo graničarjev JNA. Tedaj smo si tam skrajšali pot do maloobmejnega prehoda, vsaj tisti, ki smo imeli prepustnice. Tam se po navadi nihče ni zadrževal ali se brez potrebe obiral, ker so te “družeti”, kot smo jih tedaj imenovali, takoj legitimirali. Tako je bilo v šestdesetih.

    Nekje v zadnji tretjini tunela, kjer še ni svetlo, je nekdo na levi strani, na višini približno 3 m, postavil spominsko marmorno ploščo. Na njej je z zlatimi črkami vklesano:

    TUKAJ SVA SE LJUBILA
    TI IN JAZ
    POPOLNOMA GOLA

    Mi smo za to ploščo, s tem mislim na klapo arhitektov iz studija, kjer smo skupaj delali, slučajno izvedeli v osemdesetih letih. Bili smo previdno tiho, ker smo se bali, da se bodo našli imbecili, ki bi jo odstranili, če bi zanjo vedeli. Nekdo jo je že bil prešprical s sprejem z belo barvo, tako da napisa skoraj ni bilo videti.
    Smo jo pa hodili gledat in za nas je, poleg tega da je bila presenečenje in odkritje, pomenila spomenik ljubezni, hrabrosti in uporu.

    - Advertisement -

     

    Vsak od nas si je poskušal zamisliti, kdo jo je tam postavil. Kako se je to zgodilo, kako je nastalo. Po obrabljenosti bi rekel, da je spadala v zgodnja petdeseta leta, takrat, ko je režim ob meji bil izredno strog. Takrat so tam redno patruljirali graničarji in tedaj ni bilo prenosnih električnih svedrov, da si nekaj na hitro zavrtal in pritrdil, da te nihče ni videl. To si moral storiti hitro, ker je ves čas obstajala nevarnost, da te bo ujela patrulja na obhodu.

    Poleg tega je plošča na takem mestu, kjer je le malo možnosti, da bi jo kdo sploh videl.
    Ah, sto misli šine človeku skozi glavo, ko si poskuša zamisliti tehnologijo pritrditve plošče, še bolj pa dva, ki se tam gola upirata sistemu, vsem neumnostim norih držav po svetu, vsem norim politikam in njihovemu brezumju, in si sama izborita Ljubezen, ki zdaj tam obstaja, dokler bo ta plošča visela na svojem mestu.

    Možnosti, da bi kdaj izvedeli, kdo je to naredil, ni. Tisti, ki je dal ploščo izklesati, je dobro pazil, da ne bi koga, kamnoseka na primer, spravil v resne težave. Pa še koga, ki mu je pomagal.
    Najverjetneje je šlo za dva Slovenca z druge strani meje, ki sta preskočila žico in se potem na hitro umaknila. Vsaj tako si mislim, ker bi jaz tako naredil, ni pa rečeno, da je bilo ravno tako.

    Kakorkoli že: hvala ti, neznani junak, in še posebej hvala tebi, neznana heroina!

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/roses-romantic-valentine-in-love-3061486/

     

     

    &  &  &
    PODPIRAM(O) SLOVENSKI NEODVISNI MEDIJ:
    Spletni medij DOSJE – od 20. 5. 2020 pri Ministrstvu za kulturo RS vpisan v Razvid medijev RS -, ki ne prejema nikakršne subvencije, želim(o) podpreti z donacijo:  https://www.paypal.com/paypalme/mojcavocko?locale.x=en_US
    Kontakt za donacije in oglaševanje: pošlji e-pošto 

    Izvirni fotografiji, vir: Goran Arh.

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    ON, KI RAZDVAJA …

    JEZDECI APOKALIPSE

    POPIS KUR

    KO PORTAL 24UR.COM LAŽE O LINDAVU

    KRVAVA VOJNA V UKRAJINI

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ';

    Sorodne objave

    1 komentar

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj