»V letih 1968 sem opozoril na nepravilnosti direktorja in sem bil v momentu nezaželjena oseba. Tako kod je še danez v Sloveniji!
Direktor je koristil stanovanje firme, koristil je elektriko in ne samo to! Vse to bi še nekako razumel. Toda nisem razumel, da je tovariš imel v februarju kar 44 dnevnic kar smo se v šoli učili da je februar najkrajši mesec v letu. Zato sem na delavskem sesstanku imel vprašanje, zakaj ima toliko dnevnic saj mesec februar nima toliko dni. Sledilo je besedno obračunavanje.
Toda to še ni vse. Sedaj se je že začelo trdo obračunavanje. Ko se je proti večeru pri meni oglasil obratni električar in mi dal nasvet: “jutri ne hodi na delo”! Ni bilo komentarja, a ko ga je moja mama prijela z besedo je le povedal. “Nastavili so ti elektriko da te speče”! Vse je bilo meni jasno. Naslednji daan ob osmih sem bil v pisarni in sem dejal da me nebo več na delo. Zahteval sem samo še mojo delovno knjižico….
Tu se je začela moja kalvarija in šel sem v svet kjer sem še danez in bom tudi tu ostal. Mi je pa hudo in vskemu ki se spusti v politično debato povem zakaj sem šel v svet. Mnogi kar ne morejo verjeti.«
– to je (nelektorirana) izvirna izpoved Janeza Menarta, Slovenca, ki ga je obračunavanje (zaradi) nemogočih 44 direktorjevih dnevnic v 28 dneh februarja pahnilo v tujino. Brez milosti. V krutem socializmu, ko so graničarji streljali v hrbet. Brez garancije za preživetje tam v hladu čez državno mejo. A morda je zgolj tako ušel elektriki – nastavljeni, da ga speče. No, morda celo ubije. Gospod direktor je očitno tajno zaukazal »code red«, ki je sicer ubila tarčo/marinca v filmski uspešnici »A few good man« (Zadnji dobri možje) s Tomom Cruisom v glavni vlogi, posneti leta 1992.
Janez Menart več kot očitno ni (bil) strahopetna rit niti oportunističen mehkužec, temveč eden iz(pod) kode »zadnji dobri možje«, slovenski.
Koliko takšnih in podobnih klenih mož in žena je zapustilo Slovenijo ali dostojanstveno zjutraj dalo odpoved, v službi? Zaradi mobinga ali »code red«.
Mnogi žal molčijo, premnogi. Janez je zakričal, v odzivu na komentar v DOSJEJU z naslovom »Koliko sodnikov nima pravosodnega izpita?!«.
Da, Slovenija nad ljudi (nezakonito) pošilja tudi sodne vrane brez zakonsko obvezne strokovne izobrazbe. Naši za naše. A to je tajna, ki jo vpleteni poznajo. Veterinarju, ki bi se igral nevrokirurga, bi pacient umrl. Mrliču ne bi bila dana niti možnost pritožbe niti pravica do izrednega pravnega sredstva – niti slovensko ustavno sodišče se z mrliči ne ubada, po zakonu o ustavnem sodišču.
Naslovna FOTO, vir: https://unsplash.com/photos/a-man-in-a-tuxedo-smoking-a-cigarette-b0JAsupO_I0