UDBOMAFIJSKI UMOR ODLIČNEGA KRIMINALISTA

Ali je možno, da se nekomu zgodi … pravzaprav bom vprašal drugače … ali verjamete, da se je nekomu zgodilo, da je dobronamerno in motivirano prišel v službo, pričel z delom, pa ga nadrejeni seznani, da mora k šefu oddelka na razgovor; tam mu trije vodstveni vržejo predenj na mizo pisno odpoved iz krivdnih razlogov, ker je osumljen storitve kaznivega dejanja, ki mu ga ne pojasnijo, temveč zabrusijo, naj si prebere odpoved, ga pospremijo iz stavbe ter ga pustijo pred vhodom službe kot psa, pa ne ve, zakaj in kaj je storil? Drugim pa je naročeno, da ga več ne smejo spustiti v službene prostore. 

Da, točno to in tako se je zgodilo nekdanjemu mariborskemu kriminalistu, imenoval ga bom z vzdevkom »Demus«. Gre za kazenski pregon, ki ga vodi Specializirano državno tožilstvo. Njegovo delo je bilo venomer ocenjeno z odlično oceno, le izjemoma s prav dobro. V vsem času službovanja ni bilo nad njegovim delom »kakršnekoli pritožbe«, nikdar ni bil v disciplinskem postopku, vse do dne 28. 11. 2016, ko se mu je življenje obrnilo na glavo. Tega dne so mu vodstveni delavci Sektorja kriminalistične policije (SKP) PU Maribor, vodja M., pomočnik vodje K., vodja Oddelka N. in vodja skupine G., povsem »neživljenjsko in nečloveško« izročili izredno odpoved delovnega razmerja.

Po vročeni izredni odpovedi se je vse skupaj odvijalo zelo hitro, odzival se je na vabila Specializiranega državnega tožilstva, ki so mu bila vročena, in poskušal pojasniti nastalo, napačno interpretacijo delodajalca, kot jo je takrat imenoval, saj so mu očitali neko kaznivo dejanje, ki ga ni storil, temveč je deloval povsem zakonito, po vseh pravilih stroke in transparentno. Danes zadevi pravi »KONSTRUKT SKP PU Maribor«, saj je nesporno ugotovljeno, da bi si naj po njegovi izjavi iz nekih njihovih nizkotnih, zlonamernih in zavistnih namenov in interesov kaznivo dejanje izmislili in ga s konstruktom priredili v njihovo korist.

Poudarim naj, da sva se z Demusom po mojem pogromu v aferi GPS-prisluškovanja na OKC večkrat sestala, saj sva bila nekoč sodelavca, zelo podrobno me je seznanil z njegovim kazenskim primerom in iz njegovega pričevanja, podprtega z dokazi in dejstvi, sem ugotovil, da bi naj določeni delavci SKP PU Maribor sprožili popolnoma neutemeljen in nezakonit predkazenski postopek zoper njega, dobesedno bi si naj izmislili kaznivo dejanje poskusa zlorabe uradnega položaja, ki mu ga očitajo, in ga v nadaljevanju načrtno pripeljali do faze, ko bi naj naklepno zavedli oziroma v njihov zastrašujoč konstrukt napeljali še tožilstvo in sodstvo. Celo nekdanjega vodilnega tožilca Š., kar pa me ne preseneča, saj je bil imenovani, v sodelovanju s SKP PU Maribor, zelo kooperativen v primerih Franca KANGLERJA, ki so pa vsi po vrsti do danes padli. 

Demus je, dokazano z dokumentacijo in izjavami prič, opravil svoj postopek sporne zadeve povsem zakonito, transparentno in po vseh določilih stroke. Kljub temu preverljivemu dejstvu pa bi naj njegovi predpostavljeni s prikrivanjem, z lažnivim prikazovanjem ter s ponarejanjem dokumentacije, na najbolj zahrbten način, iz zadeve skonstruirali oziroma priredili neobstoječe kaznivo dejanje. 

Specializirano državno tožilstvo (SDT) bi naj torej imelo v obravnavi popolnoma nedolžnega človeka, Demusa. 

Že če bi se korektno sledilo njegovim in odvetničinim zagovorom na obravnavah, bi lahko ugotovili, da bi mu naj točno določeni delavci SKP PU Maribor brez dokazov, iz nekih zavistnih in sprevrženih vzgibov, načrtno nastavili izmišljeno kaznivo dejanje. Vem, da se sliši neverjetno in nesprejemljivo, ampak kot dokaz vam je lahko že moj primer izmišljenega GPS-prisluškovanja na OKC PU Maribor, pa 25 padlih kazenskih primerov Franca Kanglerja, nekatere podrobno opisujem v knjigi »Županov boj«.

ŽUPANOV BOJ – ZAKULISJE OSEBNE IN POLITIČNE APOKALIPSE FRANCA KANGLERJA

Zgrozim se ob misli, kako določene osebe iz SKP in Službe direktorja PU Maribor delujejo in koliko nedolžnim policistom ter občanom bi naj že zagrenili življenja, na koncu seveda brez opravičila. Grozljivo je tudi to, da se vedno izgovarjajo, kako njihovo delo usmerja tožilstvo, a dejstvo je, da bi naj prav oni sami s svojimi konstrukti zavajali in prepričevali organe pregona (tožilstvo, sodstvo) v njihov prav, ki pa bi jim naj žal prevečkrat nasedli in peljali njihove nezakonite in sprevržene »konstrukte« naprej. Zadnji čas je, da predvsem tožilstva spregledajo njihova početja in pričnejo temeljito preverjati ter selekcionirati njihove pobude. 

V nadaljevanju bom podrobno predstavil celoten primer Demusa, kot ga poznam, in iz njega boste lahko nesporno spoznali zmoto SDT oziroma dejstvo, da bi jih naj kriminalisti SKP PU Maribor, ki nastopajo v celotni zgodbi, popolnoma zavedli z izmišljenimi dejstvi, s čimer so seveda sami storili kazniva dejanja.

Agonija kriminalista Demusa traja tako na delovnem kot na kazenskem sodišču. Dosedaj je bil moralno, psihično in dejansko tako izgubljen v celotni zadevi, da se z njo ni zmogel in znal spopasti, kot bi se moral že od začetka. Dejstvo, da mu kot popolnoma nedolžni osebi, zaradi zlonamernega konstrukta predpostavljenih iz SKP PU Maribor, grozi celo do osem let zapora, ga psihično uničuje, saj ne more verjeti, da je povsem zakonito opravil nek primer, kot že veliko drugih, pa mu grozi zapor in popolna diskreditacija. Počuti se popolnoma nemočen v brezizhodni situaciji. 

Skozi njegovo zgodbo sem tudi sam ugotovil, da je celotna zadeva popoln konstrukt dogodkov, v katerem je udeleženo več prej navedenih akterjev iz vodstva SKP PU Maribor, ki bi se naj s svojimi ravnanji spustili tako nizko, da jih zaradi tega utemeljeno sumim storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, nevestnega dela v službi in celo krive ovadbe. Takšna dejanja so v policiji zelo nevarna, zelo negativno vplivajo na zaposlene in zunanjo javnost, vzbujajo nervozo, strah in slabo počutje v kolektivu. 

Preveč nas je že delavcev policije na PU Maribor, ki smo od vodstva doživeli konstrukte, zlonamerne pritiske, neupravičene suspenze in odpovedi. Zadnji čas je, da se to konča in nekomu stopi na prste, da se ne lotijo še koga nedolžnega. Pa preidimo na celotno zgodbo, ki se bere kot najboljši triler in kriminalka v enem. 

V začetku meseca maja, okoli 4. 5. 2016, je kriminalista Demusa po telefonu poklical znanec B. K. Povedal mu je, da sta z ženo M. uvozila osebni avtomobil, in ga prosil, če lahko kot uradna oseba vozilo preveri, da izključijo morebitno možnost tatvine. Demusov odgovor je bil, da takšnih zadev on kot kriminalist ne more in ne sme preverjati, v kolikor ni podanega razloga za sum, da je dejansko z vozilom kaj narobe. Seznanil ga je, da si zadevo lahko sam preveri na spletni strani Policija.si in Stolencars24. K. ga je prosil, če lahko zanj to stori Demus, ker tega še nikdar ni počel. Vprašal ga je, za kakšen avto gre, in prosil, da mu posreduje številko šasije vozila, ki ga kupuje ali ga je kupil, šele potem lahko preveri. Na SMS mu je poslal številko šasije in zadevo je Demus preveril na obeh navedenih spletnih naslovih. Oba vpogleda v javno dostopnih bazah sta bila negativna. Takšnih vpogledov so se sami posluževali večkrat na terenu, preden so ukrepali na PU. To mu je še istega ali naslednjega dne tudi sporočil. Pri tem je zadeva ostala. 

Po nekaj dneh, okoli 9. ali 10. 5. 2016, ga je eden izmed K. ali B. ali njegova žena, točno se ne spominja, ponovno poklical po telefonu in mu dejal/a, da sta ugotovila, da jima v avtu več ne deluje radio in navigacija. Preverila sta pri električarju, ki pa je ugotovil, da je zadeva nekje izključena. Demus jima je dejal, da ne razume, kaj mu želita povedati, nakar mu je bilo pojasnjeno, da je avtomobil K. medtem posodil znancu in ko ga je ta vrnil, je žena ugotovila, da ne deluje radio in multimedijska naprava. Demus je takoj pomislil, da je stvar čudna, saj je vedel, da je radio povezan z navigacijo in s sledilno napravo. Povedal jima je, da bo glede na ugotovljeno moral pričeti z uradnim postopkom in na podlagi oznake šasije poslati fax sporočilo v Nemčijo, kjer beležijo vse podatke o ukradenih vozilih, kar je dejansko tudi storil. Čez dan ali dva je prejel odgovor, v katerem je bilo v nemščini zapisano, »da je bilo vozilo udeleženo v goljufiji«. S tem je potrdil utemeljen sum kaznivega dejanja, zato se je lotil zadeve in nekje med 08.20 in 10.00 uro preveril zadevo v policijskih evidencah, kjer je bilo vozilo zabeleženo kot ukradeno, z datumom vpisa 22. 4. 2016. 

Zakonca K. sta Demusu naknadno povedala, da sta lastnika že od meseca marca 2016, kar pomeni, da sta vozilo pridobila pred vpisom v bazo ukradenih vozil. Nemudoma je začel voditi postopek, preveril pri K., kje se vozilo nahaja, da ga pridejo zaseči, ker je ukradeno. B. K. je bil takoj za sodelovanje in je Demusa prosil, naj pove, kam vozilo pripeljeta, na PU MB ali kam drugam. Demus mu je naročil, da vozilo istega dne pripeljeta k pogodbenemu partnerju avtovleka Ketiš v Melje, z namenom, da bo vozilo na varnem, saj so celotno dvorišče in vse Ketiševe garaže pod video nadzornim sistemom. Dogovorili so se za uro med 11.30 in 12.00. Vozilo sta zakonca K. ob dogovorjeni uri pripeljala do Ketiševe garaže in ga parkirala vanjo. Demus je takrat sporni ukradeni avto videl prvič. Vozilo je bilo brez registrskih tablic, zato ju je vprašal, kje so tablice in kako sta se pripeljala. K. mu je odvrnil, da so tablice in prometno dovoljenje njegove in jih ne da. Tega dne je Demus vozilo uradno in zakonito zasegel v prostorih avtovleke Ketiš, skupaj z kontaktnim ključem. Drugega ključa ni imel. Avtovleki Ketiš je odredil odvoz k pogodbeniku v Stranice. Postopek zasega je Demus opravil zakonito, kar bi lahko bilo razvidno iz videonadzora Ketiševih kamer, ki video in avdio snemajo in so takrat dokumentirale celoten postopek, pa odgovorni iz SKP PU Maribor tega naj ne bi želeli preveriti.

Sledil je Demusov prvi pogovor z lastnico vozila M. K. V razgovoru mu je povedala, da ima doma različno dokumentacijo o nabavi vozila. Naročeno ji je bilo, da mu le-to prinese ali posreduje preko E-maila, kar je še istega ali naslednji dan tudi storila. Po prihodu na PU Maribor je Demus napisal UZ o zaznavi kaznivega dejanja in depešno obvestilo ter evidentiral kaznivo dejanje. O svojih ugotovitvah je takoj obvestil svojega nadrejenega, vodjo D. N., ki ga je seznanil s podrobnostmi in tudi s tem, da gre v primeru oškodovanca za Demusovega znanca. Demus smatra, da je N. prav takrat v glavi dobil preblisk, da bo Demus zaradi znanstva s K. poskušal izvršiti kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, in sicer vrniti znancu ukradeno vozilo, kar pa nikdar ni bil Demusov namen in ga v celotnem postopku z ničemer ni nakazal ali potrdil s kakršnimikoli dokazi. Če pogledamo hipotetično, četudi bi Demus K. omenil, da mu bo poskušal vrniti vozilo, bi to naredil le v primeru, če bi bili za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, nikakor drugače, saj je vedel, da pri vrnitvi vozila on nima nobene besede, odloča samo tožilec. In kje je tu kaznivo dejanje? Bizarne zanimivosti in podrobnosti šele prihajajo. 

Demus je tega dne, 12. 5. 2016, napisal še zaznavo za kaznivo dejanje Prikrivanja po členu 217/III KZ-1, zoper neznanega storilca. K. ni osumil, saj za to niso obstajali razlogi. O zasegu je obvestil tudi okrožno državno tožilko ga. S. I. Do sedaj vse po predpisih in pravilih policije. 

Ker so imeli prav tega dne službeni piknik na turistični kmetiji v okolici Podlehnika, je Demus po službi odšel tja. O zasegu je na pikniku takoj obvestil nadrejenega vodjo skupine B. G. in bil celo pohvaljen. Naslednjega dne, 13. 5. 2016, je v jutranjih urah ponovno vpogledal v policijske evidence, da je pridobil potrebno številko, ki jo je potreboval za obveščanje na podlagi predpisanega obrazca. Na kriminalistični tehniki se je z B. P. dogovoril za kriminalistično tehnično preiskavo vozila in mu predal dokumentacijo, ki jo je potreboval, to je detajlni izpis za vozilo, ki ga je v prvi fazi pridobil iz Nemčije.

Preiskavo vozila je P. opravil 16. 5. 2016. Nekaj dni za tem je Demus že prejel odgovor iz Nemčije, da se za vozilo zanima nemški lastnik oziroma ena izmed nemških leasing hiš. Takoj ga je tudi poklical hrvaški državljan I. U., zastopnik za vrnitev vozila lastniku, ki se je že zanimal, kdaj bi lahko vozilo prevzel in opravil vrnitev v ZRN. Slednji je v mesecu maju klical najmanj 10-krat. V enem izmed telefonskih pogovorov mu je Demus pojasnil, kakšno dokumentacijo vse potrebuje s strani nemškega lastnika, ki pa mora biti prevedena v slovenski jezik, preden se vozilo vrne. Prevajalsko agencijo si izberejo sami in jo tudi sami plačajo. Okoli 20. 5. 2016 je s strani kriminalističnega tehnika P. prejel dokumente o kriminalističnem tehničnem pregledu vozila. Ni ugotovil nobenih ponarejanj ipd. Številke in vse skrite oznake na vozilu so bile pristne. V ZRN je Demus poslal poizvedbo nemškim varnostnim organom, da mu posredujejo informacije o kaznivem dejanju in storilcih v zvezi s spornim vozilom. Ugotovil ju tudi, da je bilo vozilo registrirano na Češkem, dne 23. 3. 2016, na podjetje, last M. K., in da je bilo v evidenco ukradenih vneseno šele 22. 4. 2016. Vozilo je iz Nemčije na Slovaško uvozilo podjetje V., katerega lastnik je bil B. Z.

Na podlagi klicev hrvaškega državljana I. U. in dokumentacije, ki jo je Demus imel, je po posvetu pri vodji B. G. obiskal okrožno državno tožilko ODT Maribor I. S., ki mu jo je predlagal prav vodja G. in pri kateri se je dne 1. 6. 2016 po telefonu tudi najavil. Tožilki je predal zadevo na vpogled in jo tudi predstavil. Odgovoril je na vsa njena vprašanja. Zapisal si je tudi njene usmeritve za delo. Dejansko mu je predlagala, da lahko zadevo pusti pri njej in mu bo usmeritve pisno podala, vendar je Demus smatral, da za to ni potrebe, saj si jih je sam zapisal in zapomnil. V skladu z usmeritvami tožilke je z delom nadaljeval.

Dne 3. 6. 2016 je nemškim varnostnim organom poslal zaprosilo št. 2310 … Tako je dne 6. 6. 2016 na PU Maribor tudi opravil zaslišanje odgovorne osebe dobavitelja vozila B. Z. Pri zaslišanju je sodeloval sodelavec, kriminalist A. G. Ker je bilo v postopku in z računa razvidno, da valuta za plačilo avtomobila še ni zapadla, je kupca vozila B. K. pozval, da mu prinese dokazila o plačilu vozila. S K. je v drugi polovici meseca junija tudi opravil razgovor. Ugotovljeno je bilo, da vozilo s strani podjetja K. ni bilo plačano in tudi ne bo, saj so odstopili od kupoprodajne pogodbe in na Češkem vrnili registrske tablice ter prometno dovoljenje. Dejal je še, da je nekoliko daljšo valuto plačila zahteval zaradi urejanja leasinga in da se je sam počutil sigurnega, saj če bi bilo karkoli narobe, mu daljšega roka plačila kupnine prodajalec zagotovo ne bi dopustil. Vozilo mu je namreč v prodajo ponudil K. znanec M. K., ki je policiji sicer poznan kot »kriminalec«.

20. 6. 2016 je Demus ponovno urgiral v Nemčijo, saj na depešo z dne 3. 6. 2016 ni prejel odgovora. Medtem je opravil več poizvedb na območju sosednjih PU, dne 13. 6. 2016, kjer je izvedel, da je na enak način vozilo kupil direktor igralnice F., ki so mu ga prav tako zasegli, in da za izvršenimi tatvinami v ZRN stoji oseba P. F. 

V času med 13. in 15. 6. 2016 je stopil v kontakt s prevajalsko agencijo L., kjer je govoril s prevajalcem M. G., ki mu je vse prevedene dokumente tudi osebno dostavil na PU Maribor v kuverti, na kateri je pisalo »za kriminalista Demusa«. Dokumente je pustil v pritličju pri dežurnemu policistu. Ob prevzemu dokumentacije je ugotovil, da je le-ta knjižena neposredno na vodjo SKP R. M., kar se mu je zdelo zelo nenavadno, da bi en navaden kazenski primer na sebe knjižil sam vodja Sektorja kriminalistične policije. V tem Demus ni videl nobenega razloga. Danes mu je jasno, da je to že takrat bila priprava na njihov konstrukt. 

Konec meseca junija so imeli v skupini veliko dela, med drugim tudi več realizacij. Vodji skupine B. G. je Demus sprotno poročal o aktivnostih, ki jih je vseskozi izvajal. Prav tako mu je predlagal, da bi pripravil vse potrebno in pridobil odredbo za hišno preiskavo pri M. K., pa mu je G. predlagal, da so se začeli dopusti in ni ljudi ter da naj »prišpara« zadevo za po dopustih, da bodo lahko pri vodji oddelka N. prikazali veliko delo v smislu realizacije ipd. Poslušal ga je in v juliju je tudi sam odšel na dopustu ter kasneje opravljal le nujna dežurstva. Dne 7. 8. 2016 pa se je telesno poškodoval zaradi padca z motorjem in bil dva meseca v bolniškem staležu. 

Vse do takrat je Demus postopek zasega ukradenega vozila izpeljal zakonito in brez kakršnegakoli pomisleka o čemerkoli napačnem ali nezakonitem, saj je podobnih primerov izpeljal že precej. 

Iz opisane zadeve pa je 28. 11. 2020 prišlo do njegove izredne odpovedi, kjer so si izmislili in ga osumili kaznivega dejanja poskusa Zlorabe uradnega položaja. Lahko si predstavljate, kakšen šok je s tem doživel in kako so mu v trenutku uničili življenje. 

Šele kasneje je Demos izvedel vse podrobnosti o zadevi, kako bi naj zgoraj imenovani delavci SKP peljali celoten »konstrukt«, na kak način in kaj bi naj naredili oziroma kako bi mu naj podtaknili prirejeno dokumentacijo, ki ga je bremenila. 

Seznanjen je, da sta dne 1. 6. 2016 vodja oddelka D. N. in vodja skupine B. G., njegova neposredno nadrejena, spisala začetni akt zoper Demusa: Uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, v katerem so ga osumili, da na sestanku pri okrožni državni tožilki I. S. 1. 6. 2016 namerno ni pustil dokumentacije o zadevi, s čemer bi na nek način poskušal vplivati na to, da se ukradeno vozilo vrne njegovemu znancu K., in bi s tem izvršil KD Zlorabe uradnega položaja. Takratni vodja sektorja R. M. pa je v celotni zadevi odločno pripomogel in sodeloval. Z M. sta imela že od leta 2008 oziroma 2009 zelo slab odnos, ki ga nikoli nista zgladila. Čutil je njegovo nestrpnost in slabo voljo, ki jo je gojil proti Demusu. 

Ta zaznavni dokument je bil posredovan Specializiranemu državnemu tožilstvu, Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki pa je po Demusovih ugotovitvah zadevo vrnil z obrazložitvijo, da v danem primeru ne gre za kaznivo dejanje. 

Da gre v danem primeru za konstrukt dogodkov, je jasno že vse od samega začetka. O Demusovem posvetu s tožilko je bil predhodno seznanjen njegov neposredno nadrejeni B. G., ki je po liniji dela seznanil D. N., slednji pa R. M. Že samo dejstvo, da ga je G. B. napotil prav na tožilko S., kaže na pripravo in dogovor med njimi, da mu nekaj pripravljajo. 

Demus je bil za posvet pri tožilki najavljen dne 1. 6. 2016 ob 12.00, medtem ko sta D. N. in R. M. ob 10.00 uri pred njim pohitela do takratnega vodje mariborskega tožilstva D. Š., ki sta ga očitno seznanila in vpeljala v njun konstrukt, in skupaj so tožilko S. seznanili o Demusovih »domnevnih namerah«, kar je Demus prvič izvedel iz postopka na delovnem sodišču, ko je bila zaslišana ta tožilka I. S., ki je na zaslišanju jasno povedala, da je bil njun posvet popolnoma običajen. Početje D. N. in R. M. ima glede na ugotovljeno vse znake kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja, saj sta jo s svojim vplivanjem in zavajanjem hotela prepričati, naj bo pozorna na Demusa in njegovo zgodbo, v kateri bo zagotovo storil z njihove strani izmišljeno kaznivo dejanje, in da si naj zapiše zadeve, ki bi jim koristile, da ga ovadijo, pa se to ni zgodilo. 

Demus je prepričan, da je tožilka S., glede na njen dolgoleten delovni staž, zelo dobro strokovno podkovana za odkrivanje sumov kaznivih dejanj in če bi med njunim posvetom to zaznala, bi tudi sama po uradni dolžnosti obvestila svoje in Demusove nadrejene. Na zaslišanju na delovnem sodišču pa je izpovedala, da takšnega početja, kot ga je takrat doživela od D. N. in R. M., v svoji dolgoletni karieri še ni doživela. Dejala je, da je bilo prav filmsko. V nadaljevanju pa podrobnosti, o čem je v njihovem takratnem pogovoru tekla beseda, ni želela pojasnjevati, je pa bilo razvidno, da ima do te izpovedi zadržke, verjetno zaradi strahu pred morebitnimi posledicami, če karkoli preveč pove na obravnavi. 

Demus je nadalje, kot sem že prej navedel, ugotovil, da je vodja SKP M. sodeloval pri izvršitvi navedenega konstrukta na ta način, da si je na svoje ime knjižil dokumente, ki jih je pridobil Demus (prevode iz nemškega v slovenski jezik, ki jih je naredila prevajalska agencija E. iz Maribora in so se nanašali na vrnitev osebnega avtomobila nemški leasing hiši). Ugotovil je, da je lastnica agencije M. prijateljica M. L. Le zakaj bi en vodja sektorja kriminalistične policije knjižil dokumente, ki jih je pridobival kriminalist v neki zadevi, na svoje ime, če pri tem ne bi imel nekega določenega namena in cilja, v tem primeru narediti Demusu konstrukt, kar je že do sedaj več kot očitno? 

Nadaljnje delovanje odgovornih SKP še dodatno potrjuje njihov namen, da načrtno z izmišljenimi dejstvi diskreditirajo Demusa. 

Koncem meseca junija in v začetku meseca julija so nemški varnostni organi po elektronski pošti posredovali na PU Maribor dokumentacijo s podrobnostmi primera, ki ga je Demus obravnaval. Vendar ta dokumentacija ni nikdar prišla do njega kot kriminalista, ki je primer obravnaval, temveč je zanjo izvedel šele na eni od obravnav, kjer so jo kot prilogo pokazali zaslišani iz SKP. Gre za dokumentacijo, na katero je Demus čakal, in če bi jo takrat prejel, bi na podlagi nje takoj odšel do tožilke I. S. ter bi se skupno dogovorila, komu je treba vozilo vrniti. V času, ko so dokumentacijo nemški varnostni organi posredovali, je bil Demus v službi in na svojem službenem računalniku v sistemu ni prejel navedene dokumentacije, kar dokazuje, da jo je nekdo od odgovornih SKP namerno zadržal, pred njim prikril, očitno z namenom, da se pripravijo na naslednje dejanje – ponovni razgovor z oškodovancem K. s strani vodje skupine B. G. in sestave uradnega zaznamka z lažnivimi, s prirejenimi oziroma z izmišljenimi podatki. Demusu pa so s tem onemogočili, da bi celoten primer zakonito in pravočasno zaključil, kar je tudi bil njegov namen. Celotno opravljeno delo Demusa je bilo do sedaj v skladu s pravili stroke, vse je naredil tako, kot se je od njega zahtevalo, vsa zlonamerna pripravljalna dejanja njegovih predpostavljenih, ki sem jih navedel, pa kažejo na to, da bi naj nameravali iz nič narediti konstrukt oziroma kaznivo dejanje. O vzrokih, zakaj bi naj to počeli, bom pisal kasneje. 

Demus mi je med drugim povedal, da mu je na eni od obravnav očitano, da je komaj 13. 5. 2016 vpogledal v policijske evidence in potrdil tatvino vozila, vozilo pa je zasegel 12. 5. 2016. Kljub navedbam Demusa, da je vpogled opravil tudi 12. 5. 2016, odgovorni SKP sodišču do danes niso posredovali izpisa njegovih vpogledov za ta dan oziroma na večkratno prigovarjanje so posredovali izpis za 12. 5. 2016, vendar samo do 7.00 zjutraj, ne pa za kasneje tega dopoldneva, ko je dejansko vpogledal v sistem. Demus navaja, da brez tega vpogleda ne bi mogel zaseči vozila, saj ne bi imel uradno potrjeno, da je vozilo ukradeno. Zakaj so se odgovorni SKP izogibali pridobitvi tega podatka iz sistema, vedo samo oni, je pa več kot očitno, da bi jim ta informacija rušila njihov konstrukt v tisti fazi. 

Dne 7. 8. 2016 se je Demus zaradi padca z motorjem telesno poškodoval. Iz navedenega razloga je bil v bolniškem staležu dva meseca in tretji mesec delal le 4 ure. 

Prav vodja skupine B. G., ki je skupaj z D. N. spisal Uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, pa se je v času njegove bolniške odsotnosti aktivno vključil v preiskavo primera ukradenega avtomobila, ki ga je Demos imel v obravnavi in je zaradi njegove odsotnosti ostal zraven ostalih zadev v predalu. Zadeva sploh ni bila nujna. Vedelo se je, da bo še meseca septembra v bolniški, oktobra pa pride v službo. B. G. si je kljub temu, brez njegovega vedenja in privoljenja, dovolil v predal Demusove službene pisalne mize in iz njega vzel prav dotično zadevo M. in B. K. Zadevo je potem očitno fiktivno dodelil v obravnavo sodelavcu D. L. Ker je B. G. v tem času edini v skupini vedel, da zoper Demusa na PU vodijo zbiranje obvestil za kaznivo dejanje, bi bilo etično, moralno in zakonito, da se sam izloči iz postopka. Nasprotno temu pa je prav G., kljub temu da je razgovor z lastnikom ukradenega vozila B. K. že bil opravljen, v mesecu septembru, ponovno opravil razgovor z njim in napisal »sporni« uradni zaznamek.

Da je zadeva konstrukt in načrtno zrežirana, potrjuje dejstvo, da je kriminalist D. L. po telefonu vabil na razgovor B. K. in ga po predhodnem dogovoru naročil na razgovor ob 15.30, ko je sam že zaključil službo. Popoldansko dežurstvo pa je opravljal, »ne boste verjeli kdo«, B. G., ki je tega popoldneva opravil ponovni razgovor s K., v uradnem zaznamku pa bi naj na koncu samoiniciativno napisal, da je v razgovoru K. izjavil, kako mu je Demus omenil, da mu bo vrnil ukradeno vozilo. 

K. je kasneje zanikal tako Demusu kot tudi na sodišču, da je to v razgovoru z B. G. izjavil, podal je celo pritožbo oziroma naznanilo kaznivega dejanja na SDT zaradi zlorabe položaja in prirejanja dokazov zoper B. G., saj ne more verjeti, da kriminalisti v tako resni zadevi lažejo, pa je tožilec S. iz SDT zadevo zavrgel. Navedeno dejanje pa neposredno dokazuje, kako je združbi M., N., G. manjkala samo ta poteza, da lahko Demusa procesirajo in odpustijo, saj drugih »dokazov« niso imeli. 

In imamo uradni zaznamek, za katerega lastnik ukradenega vozila na sodišču trdi, da je prirejen in da sporne navedbe G-ju ni izjavil, celo ga kazensko ovadi, pa to ne pomaga, Demusa odpustijo, kot psa pustijo pred vrati službe. In ta uradni zaznamek je edini dokaz te »hudodelske združbe«? Kot zanimivost naj še navedem, da se uradni zaznamek na sodišču ne more uporabiti kot dokaz in se ga izloči iz spisa. Opravi se ponovno, uradno in sodno zaslišanje. Ampak to v naši državi ne velja, ko je treba nekoga uničiti, je dovoljeno in zakonito vse. 

Dne 28. 11. 2016 je Demus prejel izredno odpoved delovnega razmerja, ki se je nanašala na sum KD Zlorabe uradnega položaja, kasneje jo je tožilec SDT prekvalificiral v poskus. 

Po vročeni izredni odpovedi je bil dne 12. 12. 2016 vabljen na PU Maribor, v službo direktorja na zagovor glede vročene izredne odpovedi o zaposlitvi pri vodji Službe direktorja B. K. Na zagovor je prišel v spremstvu odvetnice, tam pa ga je za trenutek iz pisarne poklical vodja oddelka D. N. Dejal mu je, da mu mora izročiti ključe pisalne mize in omare, ki jih je uporabljal. Imel jih je pri sebi in mu jih je seveda takrat brez zadržkov izročil. Meni pa, da je N. početje nezakonito, glede na dejstvo, da je jasno vedel, da Demusa bremenijo kaznivega dejanja, saj je prav N. akter celotne zgodbe. Iz navedenega razloga je odvzem ključev z njegove strani popolnoma nezakonit, ključev mu namreč ni zasegel, kot bi jih moral na podlagi ZKP, saj so ga vendar preganjali za hudo kaznivo dejanje. 

Enako je nesprejemljivo, da v celotnem kazenskem postopku zoper Demusa niso izvedli niti enega zasega kakršnekoli dokumentacije, ni bila opravljena hišna preiskava pri njem, vsa dokumentacija, ki jo uporabljajo v postopku, izhaja iz notranje zaščitnega postopka, ne dokazuje pa ničesar, razen Demusovega zakonitega dela, izključujoč seveda uradni zaznamek B. G., ki jim je bil edini dokaz, v njem pa lažni podatki. 

V nadaljevanju je Demus dne 20. 3. 2017, po predhodnem telefonskem dogovoru s pomočnikom vodje sektorja A. K., ob 09.00 prišel na PU Maribor z namenom, da pospravi pisalno mizo, svojo omaro in si odnese osebne stvari. Ob njegovem prihodu je na PU Maribor zadeva potekala tako:

K. A. ga je sprejel in pospremil v njegovo nekdanjo pisarno. Tam je bilo nekaj bivših sodelavcev, s katerimi so se pozdravili. K. je poklical kriminalista M. R., ki ga je določil, da predajo zapiše. Nato je K., Demus ne ve, od kod, vzel ključe predalov njegove pisalne mize in jih odklenil. Sedel je na stol za pisalno mizo, Demusa pa postavil k steni in je lahko njegovo početje le nemo opazoval. K. je pričel preiskovati predale Demusove pisalne mize. Iz predalov je jemal stvari in odločal, kaj mu bo izročil in kaj bo obdržal. Na njegovo početje ga je Demus opozoril, vendar se za to ni zmenil.

M. R. je na sosednjem računalniku pisal potrdilo, na katerem je pisalo »Prevzem stvari od Demusa – potrdilo«, kar je bilo po njegovo popolnoma napačno, vendar je kljub temu nadrejeni K. kriminalistu R. tako narekoval. Demus je sicer listino, ki mu jo je K. ponudil v podpis in je takrat zaradi čustvene prizadetosti in pod vplivom pomirjeval ni niti prebral, tudi podpisal. Ker je bil Demus osumljen kaznivega dejanja, pisalna miza, vključno z osebnimi in službenimi stvarmi, pa v njegovi posesti, je smatral, da je dejanje vodje A. K. nesprejemljivo, sploh, če so določeni dokumenti iz pisalne mize uporabljeni v kazenskem postopku. Gre za postopek povsem mimo določil ZKP v takšnem primeru. 

Verjetno se sprašujete, zakaj bi naj vse to navedeni vodstveni delavci SKP PU Maribor počeli enemu kriminalistu, v kolikor so moje navedbe resnične? Težko je odgovoriti na to vprašanje, sami najbolje vedo, osebno pa smatram, da gre za posebne karakterje ljudi, ki so prevzeli vodstvene funkcije in s tem dobili moč in oblast. Jaz jih smatram za psihopate, ampak to je moje subjektivno mnenje, kar ni nujno, da odraža dejansko stanje, ki je mogoče še bolj grozljivo, ali pa tudi ne, odvisno, kdo jih sodi. Ampak, po njihovem ravnanju in delovanju ne vem, kako bi se drugače opredelil. Hkrati pa smatram, da gre v Demusovem primeru tudi za zavist nad njegovim družinskim in finančnim statusom, saj je Demus v zasebnem življenju iznajdljiv, zakonito in pošteno se trudi za čim lepše in znosno družinsko življenje, pri čemer sodeluje s celotno družino v družinskem podjetju. Policijska plača pa mirnega in dostojnega življenja ne prinaša. 

Demusu so določene osebe povedale, da je njegova zadeva resnično konstrukt, saj sta D. N. in R. M., v času službe, odhajala v različne lokale in od posameznikov želela izvedeti karkoli, kar bi pripomoglo, da »zjebeta« Demusa. Prav N. in M. sta se posebej angažirala in izvajala aktivnosti, pod njun vpliv pa je padel še podrejeni B. G. Žalostno in grozljivo pa je, da sta v to pokvarjeno zgodbo oziroma igro potegnila celo ODT v Mariboru in SDT, z D. Š. na čelu. 

Ker sem bil takrat zaposlen na OKC PU Maribor, se spomnim, da je bila na dan 28. 11. 2016, ko je bila Demusu vročena izredna odpoved, vsem zaposlenim na OKC po elektronski pošti poslana depeša iz SKP, da naj bomo pozorni nanj, da se mu ne dovoli vstop v prostore Policijske uprave, v kolikor bi se tam pojavil, saj ga obravnavajo za kaznivo dejanje in je v kazenskem postopku. Podrobnosti postopka niso bile napisane. Prav tako sem v naslednjih dneh v razgovorih s sodelavci zaznal informacijo po hodnikih uprave, da je treba ob morebitnem kontaktu z Demusom, takoj napisati uradni zaznamek. Vse to dokazuje, kakšen pritisk so izvajali odgovorni SKP na zaposlene. 

Po veljavni ureditvi je Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili izključno krajevno in stvarno pristojen za obravnavo vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, zaposlene v policiji. V Demusovem konkretnem primeru pa so preiskavo oziroma konstrukt zoper njega vodili G., N. in M. iz SKP. 

B. G. je zoper Demusa sestavil uradni zaznamek, v katerem bi naj zapisal neresnice, ki jih je priča B. K. v celoti zanikala in ovrgla. G. je s svojim početjem, predvidevam, da pod pritiski N. in M., Demusu prizadejal materialno, zdravstveno in moralno škodo in s tem izrabil svoj uradni položaj oziroma prestopil meje uradnih pravic. Na krivo pričanje G. B. je priča B. K. opozarjala že v preiskavi, pa je bil očitno tudi tožilec P. S. iz SDT zelo pristranski in žal verjel tistemu načelu, da policisti in kriminalisti pač ne lažejo. Vendar je bilo na obravnavi pri zaslišanju po besedah Demusa, videti G. solzne oči, kar dokazuje, da ga zaradi zlorabe in laži peče vest, še posebej zato, ker mora lagati in zagovarjati N. in M. pritiske ter konstrukte. 

Pred več leti sem bil sam zaposlen na SKP PU Maribor, na enakem delovnem mestu, kot Demus, v skupini za premoženjske delikte, preiskovanje tatvin motornih vozil. Tudi takrat je bila diskrecijska pravica odločanja, komu se vrne ukradeno vozilo, izključno na Okrožnem državnem tožilstvu in na podlagi njihovih usmeritev smo vedno ravnali. Demus je z vsemi svojimi ravnanji dokazal, da namerava sporno vozilo vrniti le ob odločitvi okrožne državne tožilke, nikakor ga ne bi mogel vrniti K. brez njene odobritve, torej kaznivega dejanja sploh ni bilo možno izvršiti tako, kot so si ga zamislili odgovorni iz SKP. 

Posplošeno povedano, Demus je vedel in se zavedal, da vozila ne more vrniti brez odločitve tožilstva, in tako je tudi ravnal. Kje je potem kaznivo dejanje, ki mu je očitano? Domnevna ravnanja M., N. in G. s skrivanjem dokumentacije o vozilu, prirejanjem uradnega zaznamka pa dokazujejo, da bi mu naj v prvi vrsti naklepno preprečili, da se s tožilko dogovori o vrnitvi vozila, nato pa zrežirali čas njegove bolniške odsotnosti, da je lahko G. opravil ponovni razgovor z oškodovancem K. in priredil vsebino razgovora. Že tukaj je očiten konflikt interesov, da je kriminalist, ki vodi postopek zoper Demusa, opravil razgovor z oškodovancem v sporni zadevi, ki jo je obravnaval Demus.

Nepojmljivo se mi zdi, da celotno zadevo Demusu pripisujejo kot kaznivo dejanje, niso pa zaznali kaznivih ravnanj imenovane »hudodelske združbe«. Očitno bi jih naj dobro zavedli in napeljali na napačne ugotovitve. 

Demus še navaja, da nikakor ne bo pozabil N. besed, ko je pred nekaj leti dejal, da mu ne more dati odlične letne ocene, ker v neki zadevi primera ni tako dobro utemeljil z uradnim zaznamkom, da bi z njim lahko pridobil odredbo za hišno preiskavo. Dejal mu je, da v kolikor ni sposoben uradnega zaznamka prirediti tako, da z njim prepriča preiskovalnega sodnika, da izda odredbo, potem si ne zasluži biti kriminalist. Povedal mu je tudi, da on ni zamerljiv, je pa zelo maščevalen. To je zelo dobro dokazal v Demusovi kazenski zadevi. 

Kazenski proces Demusa traja že leta, ves ta čas pa obravnavajo in zmotno poskušajo procesirati nedolžnega človeka, kriminalista, ki naj bi mu nadrejeni iz neznanih – osebno smatram, da iz zavistnih – namenov zrežirali neobstoječe kaznivo dejanje. Vse zgoraj navedeno to dokazuje, celotno zadevo pa so tako skonstruirali, da so lahko pridobili edini obremenilni dokaz zoper Demusa, to je uradni zaznamek o razgovoru z oškodovancem K., ki ga je opravil in sestavil B. G., ki pa bi naj bil lažen, naklepno prirejen tako, da so lahko izvedli predkazenski in nadaljnji postopek, hkrati pa naklepno zavedli ODT Maribor, SDT ter Okrožno sodišče v Mariboru. 

Kako lahko peljejo kazenski postopek zoper nekoga, kjer je »edini dokaz URADNI ZAZNAMEK«, vsebino le-tega pa oseba, ki je podala izjavo, odločno zanika in trdi, da si je kriminalist dejstva izmislil? 

Proces bi po mojem mnenju morali preusmeriti na tiste, ki so ga dejansko sproducirali, da ne bi nastajala vse večja in večja materialna, zdravstvena in moralna škoda Demusu, kajti še enkrat ponavljam, življenje uničujejo nedolžni osebi. 

Upam, da si lahko predstavljate, kaj preživlja Demus skozi ta leta in kako se počuti nekdo, ki je odpuščen, ostane brez rednih sredstev za preživljanje in je zoper njega sprožen kazenski postopek, v katerem mu grozi celo do osem let zapora, pa je popolnoma nedolžen in izključno žrtev neke »psihopatske združbe.« 

Demus je dne 18. 6. 2020 na GPU in SDT podal pritožbo zaradi nezakonito in neutemeljeno uvedenega kazenskega postopka in izredne odpovedi, ki pa jo je GPU zavrnil zaradi časovne oddaljenosti, SDT pa zavrgel. Ironično je, da je na SDT pritožbo dobil v obravnavo tožilec P. S., ki, ne boste verjeli, vodi celoten postopek zoper Demusa. Izdal je sklep o zavržbi. Gre za popoln konflikt interesov, zaradi česar je Demus podal nadzorstveno pritožbo na Vrhovno državno tožilstvo. 

Tožilec S. je v sklepu o zavržbi izpostavil le delček vsebine v pritožbi z dne 18. 6. 2020, ki je v celotni zadevi najmanj pomemben, spregleda pa veliko pomembnejše in odločujoče stvari, s svojim pisanjem zavaja ter po »hitrem postopku« opravi zavržbo. Popolnoma pa je jasno, da v kolikor bi imenovani tožilec ravnal drugače, bi zamajal svoj obtožni predlog zoper Demusa. To je nedopustno in več kot očitno v konfliktu interesov, saj je nesprejemljivo, da isti okrožni državni tožilec obravnava pritožbo in hkrati vodi obtožni predlog zoper isto osebo, v sodelovanju z delavci SKP PU Maribor. Gre namreč za neprofesionalno, nekorektno in pristransko opravljeno delo tožilca S. 

Treba je navesti tudi to, da ne gre za prvi takšen »manever« tožilca svetnika P. S., saj je eno takšno zavržbo iz iste zadeve opravil že pred časom. Priča B. K., ki je bila zaslišana v preiskavi, je že takrat opozarjala na lažno vsebino v uradnem zaznamku, ki ga je napisal B. G. V preiskavi, ki je potekala na Okrožnem sodišču v Mariboru, je priča na zapisnik o zaslišanju priče jasno povedala, da kriminalist B. G. zlorablja svoj položaj in da se naj ukrepa zoper njega, saj je priredil uradni zaznamek z izjavo, ki nikdar ni bila podana s strani K., je pa postala edini obremenilni dokaz v postopku, celoten potek pa speljan s konstruktom delavcev SKP PU Maribor in celo z morebitnim sodelovanjem s takratnim vodjo ODT v Mariboru, D. Š. Ker se ni zgodilo popolnoma nič, je po besedah B. K. na SDT, nekje v mesecu septembru leta 2018, tudi sam poslal dokument, v katerem naj bi na nepravilnosti opozoril, pa mu je odgovor z zavrženjem poslal prav tožilec P. S. (konflikt interesov). Več kot očitno je, da nekdo ne želi preiskati zadeve, ampak le peljati načrtovan konstrukt SKP PU Maribor od začetka do konca. 

Demus je zatrdil, da bo z vso odgovornostjo sodeloval v postopku, saj želi, da se resnici pride do dna, da se mu prisluhne, predvsem pa, da se zgoraj navedeni ne lotijo še koga nedolžnega. Takšnih primerov je žal že preveč v praksi PU Maribor. Prav tako verjame v resnico in pravico ter si predvsem želi konca agonije, ki jo doživlja že skoraj pet let. 

Dolga in kompleksna kriminalka, vem, vendar vredna branja, saj se lahko sami prepričate, kako se da s pritlehnimi in z nizkotnimi potezami uničiti vsakogar, ki jim je na poti ali jim iz kakršnegakoli razloga ne ustreza. Mislijo, da so nedotakljivi, da jim značka dovoljuje vse, pa se krepko motijo. Palica ima vedno dva konca, karma pa je tudi … saj vemo, kaj, a ne? 

Zelo povedna je komunikacija med vodjo sektorja R. M. in vodjo oddelka D. N., do katere sem se dokopal, ki pove vse o teh osebkih. “Kaj ga bomo sfukali v tvoji ali v moji pisarni,“ je vprašal R. M., pa mu D. N. odgovori, da v njegovi, pa R. M. reče: “OK, bomo v tvoji, jaz mu dam za podpisati odvzem službene izkaznice in pištolo mu vzamemo in je to to, pa naj gre hitro, kak’ je prišo.” 

Vodja sektorja R. M. bi naj pritiskal tudi na Demusovega neposrednega sodelavca A. G. in ga celo vprašal, ali ima on karkoli pri tej zadevi.

P. S.:

Danes /op.: 30. 1. 2024/ se mi je po dolgem času oglasil Demus, sporoča, da je dobro, gara za preživetje izven policije, je pa bil novembra 2022 vabljen na sodno obravnavo v pričujočem kazenskem primeru, pa so jo dan prej odpovedali. Od takrat do danes se zadeva ni premaknila in traja že skoraj osem let. Ekspliciten primer poskusa “udbomafijskega umora” nedolžnega človeka. 

Pa še nekaj za konec! Zunaj na terenu je kriminala več kot dovolj, a je treba svoje komplekse zdraviti na nedolžnih in poštenih ljudeh v lastnih vrstah, ki si jih v vaših bolnih umih izbirate za žrtve?

Naslovna FOTO, vir: https://unsplash.com/photos/sunset-GPPAjJicemU