»Vse tisto, kar me zdaj straši, vsak žarek, ki blešči v oči.
Vsak dan brez mene sam živi, vsak vonj in vsak dih mi govori – da te ni.«
Martin Krpan, Da te ni, album: Bogovi in ovce, 1988
Prepričana sem, da je ni na svetu ženske, ki si ne bi enkrat v življenju ogledala vsaj enega dela trilogije 50 Odtenkov sive z Jamiejem Dornanom in Dakoto Johnson v glavnih vlogah in tiste znamenite scene v dvigalu, ko Christian »pohodi« svoja načela in poljubi Anastazijo.
In res, dvigala imajo tisto svojo, posebno moč.
Tudi meni se je pred dobrim letom in pol v moji nekdanji službi zgodilo “dvigalo.”
In v njem točno tisti res »čuden« trenutek, ko ti samo en samcat, nem pogled v osebo nasproti tebe požene vso kri po telesu in ti rdečica popolnoma »zalije« obraz.
Nikoli se nisva približala drug drugemu! Na en sam samcat cm medsebojne razdalje, ker pač to ni BILO zaradi morale in vzgoje v katoliškem duhu dovoljeno. Saj poznate tisto, ko ima nekdo doma tisto nekaj, kar mora za vedno ostati sveto.
Vendar pa so kljub distanci in nenehnemu izmikanju eden drugemu prišli tisti trenutki, ko sva se »morala« nahajati drug ob drugem, in to so bili tisti trenutki, ko sta adrenalin in nervoza dosegla svoj vrhunec, ko ti lasten dih ni pustil izvajati tvojega poslanstva in ko so vibracije telesa dosegale svojo točko vrhunca!
Vedno, ko sem s svojimi, včasih res butastimi, izjavami na njegov zmeraj resen obraz privabila nasmeh, sem se počutila kot zmagovalka tega sveta, ker je pač njegov nasmeh res nekaj najlepšega na tem svetu.
Kljub temu, da je vedno ostalo le pri občasnem »small talku« in tistih vročih skrivnih pogledih, je bilo dovolj, da sem do tega človeka čisto nepričakovano vzgojila velika, neizmerna in globoka čustva.
Na predzadnji dan leta 2020, ko sem se zaradi številnih razlogov, del katerih je bil tudi on, od tam poslovila, sem ga videla zadnjič.
Upala sem, da ga bom med pripravo na zaključni študijski izpit in po uspešnem iskanju nove službe in ob pisanju kolumn uspela odmisliti, ampak, ne, moje misli so vsak dan pri njem, moja čustva, hrepenenje do njega, so še vedno tu.
Čeprav se zavedam, da nama nikoli ne bo dano, me kljub vsemu že ena sama samcata misel na njega, ko se zjutraj prebudim, ponese v vrtinec sreče in notranjega miru. In te njegove prečudovite modre oči in njegov najlepši nasmeh tega sveta bosta pa tako ali tako za vedno ostala del mojega obstoja in srca.
Naslovna FOTO: https://pixabay.com/photos/pair-kiss-love-romance-luck-2548151/