Denis Poniž, slovenski pesnik, dramatik, literarni zgodovinar, je v prispevku Nekaj malega o spektaklu in glumaštvu – https://www.portalplus.si/4072/nekaj-malega-o-spektaklu-in-glumastvu – 31. oktobra 2020 med drugim napisal:
»Primerov, ko se gledališkim ljudem skrijeta navdih in entuziazem (v izvornem, grškem pomenu besede: “skozme je spregovorilo božje”), je veliko, a ker ne znajo početi drugega, namesto navdiha in entuziazma padejo v objem glumaštva in ekshibicionizma – ali z drugimi besedami: vse bi storili, da bi bili in ostali opaženi, slavljeni, občudovani in (pri)ljubljeni.«
Takoj sem pomislila na glumača, ki je 2018 prevzel krmilo t. i. manjšinske koalicije. Čeprav je bila krepko večinska, ne le ob sodelovanju Levice, ampak tudi ob podpori MSM in različnih agencij, ki raziskujejo javno mnenje tako, da ga ustvarjajo!
Sledil je vladni (njihov) neslavni konec. Poraza so se najprej zavedeli različni ljubimci te koalicije, množica proračunskih prisklednikov, ki je začela uprizarjati ulične politične performanse, celo s sovražnimi pozivi k smrti nasprotnikov. “Smrt janšizmu” ni nič drugega kot boj proti pristašem vrednot slovenske pomladi (90-a leta) in vračanje nazaj v preteklost alias težnja po kontinuiteti starega socialističnega sistema.
Seveda morajo biti ulični protesti proti vladi opazni, pomembno je medijsko spremljanje in ponavljanje (agitprop) z navajanjem množice podpornikov, »eminentnih intelektualcev«, ki pa v resnici javnost zavajajo – celo z lažmi o janšizmu. Zakaj pri manipulacijah sodelujejo MSM? Zakaj medijske laži, češ da hoče vlada ukiniti javno zdravstvo? Uporabniku je vseeno, kdo je izvajalec storitve, bistveno je, da strošek krije zavarovalnica! Zakaj se v času epidemije kar vrstijo pozivi opozicije k odstopu vlade (halo efekt, saj vsakega voditelja kažejo in citirajo posebej)?
Zakaj politični nasprotniki javnosti ne nalijejo čistega vina in ne izpeljejo konstruktivne nezaupnice, če pa imajo KUL-koalicijo? Se bojijo poraza, ki bi odmeval v javnosti?
Moj komentar članka Denisa Poniža (Portal +) je bil kratek, toda poveden:
“Bil je zabavljač (Šarec seveda) – zarukan kmet (»Baba je kot alkohol, najprej te opije, nato pa ti gre na jetra«), občasno kmetica alias »baba je žaba« (glej sliko).
Kasneje ga je oblikovalka javnega mnenja premišljeno povzdignila kar v LUKO (Dončiča).
Ni skrival veselja otroka, ko se je sprehajal po bruseljskih sobanah in se vozil v črnih limuzinah.
Danes, potem ko mu ni uspela taktika zmagoslavja na predčasnih volitvah (da je gnilo jajce, sta ugotovila prava kmeta Počivalšek in Pivčeva), se je priključil kompoziciji, ki jo je prej sesul, sedaj pa bi isti igralci radi ponovno oživeli ob pomoči ‘zgubljenega’ ekonomista Jožeta.”
Zelo poveden je tudi zaključek komentarja bivšega novinarja, poznavalca kulturne srenje v Sloveniji:
“A med igralci, komedijanti, scenaristi in režiserji, ki so si zavestno izbrali za svoje umotvore in ekshibicije ‘alternativna’ prizorišča in ‘alternativne’ medije nikoli ne boste našli najbolj delovnih, umetniško poštenih, ustvarjalnih ter estetsko in etično ambicioznih umetnikov, ki so se s svojimi umetniškimi stvaritvami, življenjskimi ustvarjalnimi opusi in s svojo človeško ter umetniško etiko v očeh zainteresirane estetske stroke in javnosti zasluženo uvrstili ‘na Parnas’ oz. med nesmrtne in zaslužne sooblikovalce slovenskih igranih umetnosti (na odrih, televizijskih ekranih, filmskih platnih in v radijskih igranih programih) in trajno zaslužne sooblikovalce slovenske umetnosti, kulture in omike.”
– klik na link –
https://www.youtube.com/watch?v=ffTDbPYzmSo
– klik na video –
