S solzami v očeh berem tvoj blog …
Spomini mi pa bežijo k mojemu pradedku.
Od starega očeta oče. Pri hiši je bilo 9 otrok, oče in mati.
Leta 46 pride v hišo (bila je velika kmetija) someščan in reče pradedku: “Boš vzel partijsko knjižico?” “NE.”
Sledila je likvidacija vpričo otrok.
Mojega starega očeta (sina kruto ubitega očeta) je bilo tako strah teh komunističnih pošasti,
da je malo pred smrtjo komaj spregovoril o teh grozotah.
Smrdeči monstrumi so pognali strah v kosti domoljubom.
Eden redkih, ki je preživel hrastniški pokol, je bil oče Pedra Opeke.
Iz mrtvih ljudi si je naredil lestev, da je prišel ven iz jame.
Ob teh zgodbah – in še veliko jih je – ne morem več pisati. Preveč delajo čustva.
To so nepopravljive grozote nekaj generaciji naprej.
Imaš slike na googlu, kako je klavec Tito na Teharju pri Celju odlikoval klavce, ki so morili v Hudi jami in Hrastniku.
Po tem dogodku se je začel masaker na Teharju in Pečovniku …
/Naslovna fotografija: iStock/
Pečovnik – kaj se je tam dogajalo, prosim, kdo ve povedati tri stavke?