ZDRAVICA
ob novini leta 1844.
Spet terte so rodile,
Prijatli vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile,
Serce razjasni in oko.
Ki vtopi
Vse skerbi,
Veselo upanje budi.
Komu pervo zdravico
Napili bomo krog in krog?
Slovencov porodnico,
Deželo našo živi Bog.
Brate vse,
Kar nas je
Sinov slovenske matere!
V sovražnike z oblakov
Rodu naj na’šga treši grom!
Prost, ko je bil očakov
Naprej naj bo Slovencov dom!
Naj zdrobe
Njih roke
Verige vse, ki jim teže!
Edinost, sreča, sprava,
K njim naj nazaj se vernejo!
Otrok kar ima Slava
Vsi naj si v roke sežejo,
De oblast
Spet in čast,
Ko ble ste, boste naša last!
Bog živi vas Slovenke,
Prelepe žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
Ko naše je kervi dekle;
Ko do zdej,
Za naprej
Slovite drage vekomej!
Ljubezni sladke spone
Naj vežejo vas na naš rod,
V njim sklepajte zakone
De nikdar več naprej od tod
Hčer sinov
Zarod nov
Ne bo pajdaš sovražnikov!
Mladenči! Zdaj se pije
Zdravica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije,
Noben naj vam ne osmerti strup!
Ker po nas
Bode vas
Jo serčno varvat’ klical čas.
Žive naj vsi narodi,
Ki dan dočakat hrepene,
De koder sonce hodi,
Ne bo pod njim sužne glave!
Kupca ta
Njim velja
Naj Bog jim dobre sreče da!
Visoko zdaj prijatli,
Kozarce zase vzdignimo!
Saj smo se vsi pobratli,
Saj eno misel mislimo;
Bog naj te,
Bog naj me,
Naj nas živi tovar’še vse!
Amen.
Na današnji dan – 3. decembra 1800 – se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski poetični genij dr. France Prešeren.
Naslovna fotografija: rokopis izvirne Prešernove Zdravice v bohoričici iz leta 1844, ki ga hrani NUK v Ljubljani; vir: http://hervardi.si/post/266816/zdravljica-ni-enaka-presernovi-zdravici