Če želimo prihodnjim rodovom vsaj pogojno zagotoviti človeka dostojno življenje, je skrajni čas, da se v ta namen seznanimo z vsemi razpoložljivimi in verodostojnimi informacijami, ki jih imamo o življenjsko pomembnih resursih na našem planetu na voljo.
Zrak, pitna voda in od pitne vode odvisna pridelava hrane niso več samoumevno vsem dostopni, pač pa zavoljo kapitala in pod pretvezo dobrobiti ljudi močno ogroženi viri. Trk interesov kapitala z interesi prebujajoče se družbe je realnost, ki jo živimo, in na nas je, ali bomo omagali ali obstali. Na tej točki šteje vsak ozaveščen posameznik in vsaka mala zmaga je velika zmaga na poti k pravemu cilju.
V tem trenutku družba morda sicer res ni vsesplošno apatično nastrojena, kar je logično, saj smo zabredli pregloboko, pa vendar govoriti o kakršni koli prebujenosti v nobenem kontekstu še ni mogoče. Če bi za trenutek lahko odmislili aktualno klimo, vezano na dogajanja po svetu in doma, in se osredotočili na najpomembnejše, kar zapuščamo prihodnjim generacijam, bi morali najprej pogledati v lasten krožnik. Dobesedno.
Kadar je govora o hrani, se ljudje v razpravah velikokrat odzivamo čustveno in moraliziramo, saj hrana seveda zadovoljuje naše primarne potrebe, vključujoč čustvene. Imamo jo za samoumevno in načeloma ne analiziramo pretirano, kaj jemo, pač pa posegamo po hrani, ki nam je priročna in smo je vajeni, ne da bi se pri tem spraševali, ali z navidezno tako nepomembnimi odločitvami komu škodimo. Le kako bi lahko komurkoli škodili s tem, če v miru pojemo svoje kosilo, pa vendar naši vsakodnevni obroki niso več nekaj, kar bi v današnjem času smeli prepuščati naključjem. Čeravno morda zveni pretirano, je to golo dejstvo.
Kadar je govora o reji živali, o konzumaciji mesa, mesnih in drugih živalskih izdelkov, se debate praviloma zvedejo na pravico do kulinaričnega užitka na eni strani in na trpljenje živali na drugi, nekoliko pa je v vsakodnevnih debatah v tej smeri premalo poudarjen okoljski vidik problematike, in čeravno je stanje že praktično alarmantno, je ozaveščenost ljudi na resnično prenizki ravni, da bi v krajšem času lahko prišlo do večjih premikov.
Uradno stališče Svetovne zdravstvene organizacije, katere članica je tudi Republika Slovenija, o rakotvornosti rdečega mesa in mesnih izdelkov recimo temelji na strogo znanstvenih dokazih, pa vendar smo pri nas praviloma aktivisti tisti, ki ozaveščamo, čeravno nas nihče ne doživlja kot merodajno avtoriteto. Konkretno pozicijo je STO, kot krovna organizacija, zavzela na podlagi nekaj sto verodostojnih študij z vsega sveta.
Ravno tako je STO raznoliko in načrtovano vegansko prehrano odobrila kot prehranjevalni režim, primeren za vse starostne skupine, vključujoč dojenčke in nosečnice. Vse pomembnejše pediatrične in dietetične zveze prav tako zastopajo stališče o primernosti veganskega načina prehranjevanja pri otrocih pod pogojem, da je ta torej načrtovana in pestra.
Vpliv rastlinske prehrane na človeško telo in um je dokazano blagodejen, pa vendar nismo dovolj informirani s strani odgovornih, ki velikokrat tudi sami niso zmožni iti preko lastnih prepričanj in zelo nevarne determiniranosti.
Ko govorimo o zdravju v povezavi s prehrano, seveda ne moremo mimo aspekta debelosti tako pri odraslih, kakor pri otrocih v razvitem svetu. V zadnjih dvajsetih letih sicer beležimo velik porast predebelih v vseh starostnih skupinah, pa vendar je debelost, z njo povezana zmogljivost in kvaliteta življenja nasploh, pri otrocih najbolj zaskrbljujoča. Da so z debelostjo povezana številna bolezenska stanja, ni novica, pa vendar se debelost kot posledica določenega prehranjevalnega režima dandanes niti približno ne problematizira niti polemizira toliko, kot recimo veganstvo ali pač prehranjevanje na rastlinski osnovi, navkljub vsem znanstvenim utemeljitvam o spornosti pridelave in konzumacije rdečega mesa, mesnih, mlečnih in jajčnih izdelkov ter blagodejnih učinkov rastlinske prehrane na drugi strani.
Kljub izjemnemu porastu števila veganov v zadnjem desetletju si, zahvaljujoč neozaveščenosti ljudi, verjetno tudi kot posledice prehitrega tempa življenja, stresnega vsakdana, vpliva neinformiranosti ali celo zadrtosti odgovornih, farmacevtska in njej sorodne, izjemno dobičkonosne industrije vse bolj manejo roke. Za nameček je posameznik vsakodnevno bombardiran z dezinformacijami v domeni teh industrij, prepričljivim in vse bolj agresivnim propagandnim taktikam pa seveda ni kos.
Še vedno splošno sprejet konsenz, da konzumacija mesa, mesnih in drugih živalskih produktov ne škodi nikomur in da je taista konzumacija razumska, je plod vseh naštetih faktorjev, njegova teža pa lahko pogubna za vse nas. Teze, na katere se opirajo najbolj sprevržene industrije na planetu, so seveda namenoma zgrešene, znanstveno ovržene, nevarno in načrtno zavajajoče v korist kapitala, da pa bi si posameznik drznil spregledati, mora v interesu dejanske dobrobiti prebivalstva zelo konkretno in v praksi spregledati stroka, saj je zaupanje vanjo navkljub vsakodnevnim negodovanjem, izjemno visoko.
Ozaveščen del javnosti argumentirano sicer veliko prispeva k jasnejši sliki, pa vendar težko kljubuje vsem naštetim oviram in posamezniki, ki v najstrožjem pomenu zavzemamo stališče o prehranjevanju na izključno rastlinski osnovi zavoljo ljudi, živali in planeta, pogosto še vedno veljamo za romantične čudake, ki podlegajo nesmiselnim trendom.
Veganstvo seveda v svoji osnovi ni nikakršna kaprica, pač pa na znanstvenih dognanjih temelječe gibanje za boljši jutri vseh nas. Nesporno dejstvo je, da je prehrana rastlinskega izvora veliko bolj bogata s praktično vsemi hranili, vključujoč največkrat izpostavljeno železo, cink, selen in beljakovine, in dejstvo je, da je okoljski odtis posameznika, ki se prehranjuje vegansko, za kar polovico manjši od okoljskega odtisa posameznika, ki se prehranjuje nevegansko.
Nesporno je tudi dejstvo, da sta živinoreja in transport največja onesnaževalca okolja, v katerem bivamo.
Mirno mimo tega, da je ogrožena pitna voda in da se gozdove izsekava zavoljo nepotrebne živinoreje, ne smemo, mimo nepotrebnega trpljenja živih bitij, vključenih v procese pridelave hrane živalskega izvora, tudi ne moremo.
Rejne živali, ki jim je človek odrekel dostojanstvo in jih zavoljo nazadnjaške miselnosti postavil v podrejen položaj, jih v končnem na škodo vseh zvedel na nivo brezčutnih uporabnih sredstev, so verjetno najbolj zlorabljana bitja na planetu. Ravno rejne živali so, zahvaljujoč popredmetenju, nelogičnemu in škodljivemu pogledu na svet, vsakodnevno in v grozljivem obsegu daleč najbolj izpostavljene životarjenju, zlorabi in, konec koncev, nepotrebni pošastni krvoločnosti.
Zase, za planet, za vsa nedolžna bitja lahko naredimo veliko že samo s tem, da se odrečemo konzumaciji živil živalskega izvora.
Vsaka košček mesa, sira, vsaka kapljica mleka, vsaka žlica skute, jogurta, smetane je produkt nepotrebnega trpljenja. Vsak, na živalih testiran, kozmetični izdelek je seveda ravno tako produkt hudega trpljenja in običajno grozljive smrti.
Živali niso sredstvo za potešitev zavoljo kapitala namišljenih potreb, pač pa dejansko nič kriva bitja, ki na tem svetu zagotovo ne bivajo zato, da bi jih tlačili v smrdljive hleve in sorodne temnice, ampak da bi živele karseda svobodno življenje, brez prisile, brez izkoriščanja in trpinčenja.
Najbolj enostavna, najbolj dostopna, daleč najbolj hranljiva in strokovno utemeljeno najboljša izbira za človeško telo je seveda rastlinska prehrana. Najcenejše, najokusnejše, najpreprostejše jedi so ravno veganske jedi.
Jesen je idealen čas za prehod na lokalno, vsem finančno in drugače dostopno rastlinsko prehrano.
V današnjem času dejansko ni nobene potrebe po psihični in fizični zlorabi nič krivih čutečih bitij, vsekakor pa morajo te prakse izumreti in postati povsem nesprejemljive, to je namreč edino upanje za dostojno življenje prihodnjih generacij. Živali so v tem stoletju še vedno nezaščiteno sredstvo v službi kapitala. Nedolžna, čuteča, nič kriva bitja so vsakodnevno, v zares grozljivem obsegu, žrtve sociopatskih kapitalistov in vseh, ki njihovo agendo, velikokrat nevedoč, podpirajo. Mesna, mlečna, jajčna pa seveda usnjarska, kozmetična in predvsem farmacevtska industrija sodijo med daleč najbolj peklenske in so seveda medsebojno prepletene.
Kot družba smo zatavali, zatajili smo na praktično vseh področjih in skrajni čas je, da to tudi prepoznamo in da se pravilno informiramo.
Prihodnost je v naši domeni, čisto sprotne odločitve, da bomo recimo imeli meso na krožniku danes, pa so žal zagotovilo za lakoto jutri. Pridelava mesa in drugih živalskih izdelkov je resnično sporna tako v okoljskem kot v moralnem oziru in končni potrošniki smo tisti, ki odločamo, kaj bomo imeli vsak dan na krožniku. Naj to ne bo trpljenje živali in prihodnjih generacij.
Viri:
- Marko Čenčur, “Izgovori ob uživanju mesa” (Slovensko vegansko društvo)
- Ivan Soče, “Vegane v zapor” (Delo)
- Miloš Židanik, “Naslednja svetovna vojna se je v resnici že začela” (Delo, OnaPlus)
Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/horse-head-portrait-white-animal-4385870/