Nekoč so Slovenci zbijali šale na račun Poljakov in Čehov, ki so se s preobloženimi, (pre)natrpanimi slabimi avtomobili po socialističnih (avto)cestah prebijali do slovenskega morja. Danes bi utegnil marsikateri Slovenec hrepeneti po tistem, kar vse Poljakom in Čehom nudi njihova domovina. Slovenija je premnogim Slovencem do marca 2020 postala mačeha, ki spominja na Pehto. Da o njenem katastrofalnem, kriminalnem sodstvu niti ne izgubljam(o) besed (svetle, redke izjeme izvzete). Med slovensko elito ali “elito” in drugorazrednimi, tretjerazrednimi … desetorazrednimi, brezrazrednimi slovenskimi državljani so svetlobna leta, nad nami pa uradno ista ustava in isti zakoni.
Eden od klenih, delovnih Slovencev je 2. aprila letos pisal predsedniku vlade, Janezu Janši. Izpoved samostojnega podjetnika Valterja Kolarja iz Šoštanja tragično odseva premnoge Slovence:
“/…/
Sem samostojni podjetnik, še iz časov, pred ustanovitvijo samostojne države, Republike Slovenije. Samostojno pot, sem v bistvu nadaljeval, zaradi družinskega izročila. Starša sta v času od leta 1972, ustvaril a pogoje, s katerimi sem uspešno nadaljeval, družinsko začrtano podjetje. Leta 1992 nam je pogorel poslovni prostor, zaradi česar sem ostal brez premoženja in brez dejavnosti. Prisiljen sem bil najeti kredit v sosednji reubliki Avstriji, ker v samostojni Sloveniji, nisem bil kreditno sposoben. V Sloveniji sem pridobil samo sredstva, kjer mi je potem inflacija požrla vse, dolžan sem pa bil 500% vrednosti v tolarjih, ker mi je država predpisala devizno klavzulo v nemških markah. Ko sem odplačal, zadnji obrok kredita, se država ni izjasnila in podala izbrisnice iz zemljiške knjige. Z velikimi težavami, sem se rešil bremena države. Od takrat, do danes mi nikoli ni stala država ob strani s svojo pomočjo. Nikoli nisem bil zaščiten pred in po zakonu. Vedno sem bil tretjerazredni državljan. Čeprav smo se vedno živeli sami, s sadovi lastnega dela in plačevali državi prispevke in davke. Danes, ko bi potrebovali pomoč države, nas je le ta zapustila. Podporo je dala, delovno neaktivnim in skrajno pasivnim državljanom, nas ki ustvarjamo, pa je postavila pred vrata in nas spravila na kolena. Da lahko samozaposleni v Republiki Sloveniji začne z delom, mora pred tem vložiti ogromno lastnih sredstev, znanja in energije, da lahko ustvarja, svoj posel in živi del svojih začtanih sanj. Nihče od državnih institucij, nam pri tem ne pomaga. Še Več! Adiministrativne in birokratske ovire, so včasih tako zelo močne, da prenekateri, zaradi tega obupa.
In kaj bo z nami, ki smo do danes ostali in obstali!? Kdo bo jamčil za nas?
/…/”
To pismo, poslano PV Slovenije Janezu Janši, je takoj rezultiralo v povabilo na sestanek na Ministrstvu za infrastrukturo RS in v povabilo na sestanek na Ministrstvu za okolje in prostor RS.
/Naslovna fotografija: https://pixabay.com//