Home Brez cenzure SAM V LUKNJI OD SIRA

SAM V LUKNJI OD SIRA

0
SAM V LUKNJI OD SIRA
https://pixabay.com/illustrations/cheese-emmental-cheese-slice-2928704/

 

Poznate tisti vic: “Zamislite komad švajcarskog sira, onog sa dosta rupa. Što više sira, više rupa. Svaka rupa zauzima mesto gde bi trebalo da stoji sir. Stoga, što više rupa, manje sira. Što više sira, više rupa, i što više rupa, manje sira. Dakle, što više sira, manje sira.”?

Ko to pamet osvojimo, smo na dobri poti, da si končno lahko razložimo slovensko zakonodajo.

Kadar naš občutek za pravico in poštenost ni organski (organski pomeni, da je vgrajen v telo!), takrat pravniki pravijo, da imamo premalo zakonov. Da ni vse dovolj regulirano, določeno, da je preveč dvoumno … da manjka to, manjka ono … in zato bo parlament sprejel še več zakonov!

A ker je pravi cilj zakonov v iskanju lukenj v siru, nam v bistvu več zakonodaje služi le za ustvarjanje še več lukenj v zakonodaji!

Ker pa za več lukenj v zakonih potrebujemo več zakonov – jih več tudi sprejmemo! V resnici samo to še delamo: sprejemamo zakone, da potem ugotovimo, da jih je še premalo.

To, kar bi rad povedal, je, da več pravice pomeni manj pravice.

Vir: https://pixabay.com/illustrations/cheese-dairy-dairy-products-slice-6600571/

 

Ko si sam v luknji od sira, povsod okrog sebe vidiš sam sir … ampak, jebenti, v luknji ni sira!

Sam si, z luknjo od sira.

Teoretično je to lahko luknja od marsičesa, odvisno od domišljije. Tudi od sira. Ampak sir lahko samo sanjaš.

Lahko bi sanjal tudi o komunizmu in SFRJ. Potem bi bil v luknji od SFRJ.

Zraven bi popizdeval, ker nisi več v luknji od SFRJ, ker pogrešaš luknjo, ki spada k SFRJ. Nekdo je pojedel SFRJ; ostala je samo luknja. IN zdaj nam jemljejo še zavest o tem, da je to luknja od SFRJ! Pizde jedne.

Zdaj smo zato en kurc od gaude. Topljen sir!

Sanjamo pa o ementalu. Zakaj o ementalu? Ker ‘ma luknje! In diši po Švici.

Če bi bili luknja od čokolade, bi ziher bili v luknji, kjer so bili lešniki. Ampak nekdo jih je pojedel, zato je luknja.

Ni važno! Bili bi v luknji od čokolade. To pa tudi nekaj pomeni.

 

Problematično je, ko veš, da si v luknji, ne veš pa, kam luknja spada, veš le, da ti sam spadaš v luknjo.

Brez luknje – nas ni! Brez nas – ni luknje. Brez luknje ni sira.

Tako zase vemo, da spadamo v luknjo, ne vemo pa, kaj je bilo okrog luknje oziroma kaj je zdaj okrog luknje.

Torej ne vemo, kam spada luknja. Od česa je torej ta luknja? Od sira? Od SFRJ? Od EU?

 

Vir: https://pixabay.com/vectors/rat-mouse-cheese-animal-mammal-152162/

 

Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/illustrations/cheese-emmental-cheese-slice-2928704/

Previous article MAMA, KI IŠČE PREDNIKE IN RIŠE DRUŽINSKA DREVESA
Next article TITOV “LIK IN LESK”, TUDI OB SOČI
V šole sem hodil v Novi Gorici, tudi večino življenja sem preživel tu. Sem sin očeta Gorenjca, Bohinjca, če sem natančen, in matere iz srbske družine. Rojen sem v Mostarju (Bosna in Hercegovina); moja mama mi je pojasnila, da takrat v tem novo nastajajočem mestu ni bilo dovolj hrane, ne bolnišnice, če bi se kaj zapletlo, medtem ko je njen rojstni kraj (Mostar) bilo staro mesto, z ogromnim kmečkim zaledjem, dovolj hrane in dobro organiziranim zdravstvom. Zato je šla tja rodit, kjer so ji njeni ljudje lahko pomagali. Potem se je vrnila v Gorico (vedno smo govorili Gorico, nikoli nismo rekli Novo Gorico!). Sem torej otrok juga in severa. Vzhoda in zahoda. Tu ob meji je komunizem mejil na kapitalizem, življenje je potekalo z vsemi napetostmi, pa tudi potenciali novo nastajajočega, obmejnega mesta, ki jih je okolje ponujalo. In ponujalo jih je dosti! Pa vzelo je tudi dosti. Po gimnaziji sem odšel v Ljubljano študirat, tako kot večina mojih sošolcev. Študiral sem arhitekturo in potem 30 let delal v poklicu. Nekaj časa v firmah, večinoma pa kot svobodnjak.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here