Doma Brez cenzure POSLEDNJA SODBA

POSLEDNJA SODBA

 

Že sije sodne lúči zor,

nebeški čaka Milana odbor.

 

“Zdaj gledal’ bomo marsik’tero,

žalostno to tvojo bero!”

 

“Sem dobro mislil,” Milan flanca,

“a žal nastavil sem Srb’janca.”

 

“To je hudo, ni pa najhujš’,

so drugi tvoji grehi hujš’!

 

En dan si sanje le dovolil,

deželo s Partijo nasmolil!”

 

Milan Kučana – zamrznitev kadra; vir: Bučke, TV Slovenija, https://www.youtube.com/watch?v=OuiSdatZPoI

 

 

&  &  &
PODPIRAM(O) SLOVENSKI NEODVISNI MEDIJ:
Spletni medij DOSJE – od 20. 5. 2020 pri Ministrstvu za kulturo RS vpisan v Razvid medijev RS -, ki ne prejema nikakršne subvencije, želim(o) podpreti z donacijo:  https://www.paypal.com/paypalme/mojcavocko?locale.x=en_US
Kontakt za donacije in oglaševanje: pošlji e-pošto 

Naslovna ilustracija: Zoran Janković in Milan Kučan – zamrznitev kadra; vir: Bučke, TV Slovenija, https://www.youtube.com/watch?v=OuiSdatZPoI

Prejšnji članekPV JANEZ JANŠA EDINI, KI SI DRZNE IN UPA – DRŽAVNIŠKO!
Naslednji članekSLOVENIJA IN SLOVENCI NISMO POZABILI!
Jaz, Anton Anžlovar st., se imam za srečnega človeka. Čeprav mi je umrla mama že pri mojih 10 letih in sem nekaj let preživel pri treh tetah na Dolenjskem, nisem občutil tragike v svojem življenju. Nasprotno! Vse je bilo čarobno, pravljice sem bral še v gimnaziji. Prvič sem se zaljubil pri petih letih, v igralko Esther Williams, iz filma Ples na vodi. Mami me je, jokajočega, tolažila in me zasipala z ljubeznijo. Šola mi ni delala težav, jaz pa tudi šoli ne, še manj okolici. Prej kot ne sem bil tarča posmeha, ko sem na kolesu tovoril nerodno leseno škatlo z violino. "Violino cigano" so vpili za menoj, tudi kakšen kamen je priletel. Gimanzija je minila v pisanju pesmi, tudi sonetov in mlade ljubezni do moje žene, ki sem jo poročil po šestih letih poljubov, vzdihovanja in hrepenenja. Končal sem Višjo zdravstveno šolo za RTG-tehnike in se zaposlil v UKC, dobil 3 otroke in po 20 letih odšel v podjetniške vode. Zdaj uživam penzijo na podedovanem posestvu na Dolenjskem, kjer sem nekoč pasel kravo Neno. Zelo prijazna krava, toplo je gledala, pustila se je vpreči v voziček, na koncu pa je končala v juhi. Lepe spomine premlevam, z rahlo sladkorno in z zmerno hipertonijo, vse to pa na čistem zraku in s trdno domoljubno mislijo v srcu.

NI KOMENTARJEV

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj