ORGANI PREGONA IN MARIBORSKA SODNIJA FRANCU KANGLERJU ZLOČINSKO KRŠILI ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

Leta 2015 je skupina Kanglerjevih podpornikov, pod predsedstvom Željka Vogrina, ustanovila Odbor 2015, čigar osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le-teh – od ustanovitve pa vse do danes je obravnaval hujše kršitve človekovih pravic v zadevi Franc Kangler. Zaznali so več nesprejemljivih procesnih napak, kršitev, s sumom politične in neposredne diskreditacije, ter onemogočenje Franca Kanglerja v politiki. Odbor 2015 jih je do danes zaznal kar triindvajset. Vse ugotovljene kršitve so sistematično zapisali, na njih ves čas konstantno opozarjajo javnost in ustrezne institucije, ki pa se žal ne zganejo, odzovejo, prav tako ustrezno ne odreagirajo, kar bi po Ustavi in ustrezni zakonodaji morali.

Kot eklatanten primer navajam kršitev št. 20, iz katere je razvidno, kako so kriminalisti PU Maribor na vsak način, pa četudi nezakonit in sprevržen, želeli procesuirati Kanglerja. Odbor 2015 je pri pregledu dokumentacije ugotovil hujšo kršitev določb ZKP, ko je kriminalistična policija PU Maribor dala pobudo za pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, na podlagi katere je pristojno tožilstvo dne 24. 4. 2008 predlagalo sodišču izdajo odredbe po določbah 149.b člena ZKP. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru Marko Bezjak je predlog dne 14. 5. 2008 zavrnil z utemeljitvijo, da iz predloga ne izhaja, katera pomembna dejstva bi bila na predlagan način pridobljena, ter z dodatno obrazložitvijo, da so vsi želeni podatki razvidni iz razpisne in investicijske dokumentacije. S tem je jasno nakazal policiji in tožilstvu, da lahko s klasičnimi policijskimi metodami brez težav pridobita potrebne informacije, in v kolikor se na tak način zaznajo nepravilnosti, bi lahko nadaljevala s svojim delom ali pa zaključila s poročilom. Vendar je bil po vseh dosedanjih ugotovitvah interes preiskovalcev očitno drugačen, kajti pet mesecev kasneje, dne 28. 11. 2008, je bila na ponovljen in skoraj identičen predlog policije in tožilstva izdana odredba z dne 5. 12. 2008, pod katero je kot izdajatelj odredbe naveden dežurni preiskovalni sodnik, ne boste verjeli, Janez Žirovnik.

V nadaljevanju vas prepuščam branju 10. poglavja knjige ŽUPANOV BOJ.

10. ODBOR 2015 – 23. KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN FRANCA KANGLERJA 

Odbor 2015, kateremu predseduje Željko Vogrin in katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le teh, je od ustanovitve pa vse do danes obravnaval hujše kršitve človekovih pravic v zadevi Franc Kangler. Ugotovili so, da je prišlo pri postopkih, ki se vodijo na Okrajnem, Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru, do hujših kršitev človekovih pravic, kršitev Zakona o kazenskem postopku ter drugih predpisov. Več nesprejemljivih procesnih napak, kršitev, s sumom neposredne diskreditacije in onemogočenja Franca Kanglerja sem navedel že v prejšnjih poglavjih, Odbor 2015 pa jih je zaznal kar triindvajset. Vse ugotovljene kršitve so sistematično zapisali, na njih ves čas konstantno opozarjajo javnost in ustrezne institucije. Poglejmo si, katere kršitve je odbor 2015 ugotovil:

Kršitev št. 1:

Zoper Franca Kanglerja na Okrajnem sodišču v Mariboru poteka pri sodnici Alenki Golčer postopek, pri čemer sodnica zavestno krši 29. člen Ustave Republike Slovenije. Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je predlagal, da se kot priče zaslišijo Rudolf Moge, Jožef Jerovšek, Franc Pukšič, bivši tožilec Boris Marčič in kriminalist Aleksander Geršovnik. Prav tako je predlagal, da se obravnava izvedeniško mnenje sodnega izvedenca grafologa Srečka Pušnika, kateri je z mnenjem potrdil sum, da je policija sama sebi pisala anonimko. Bošnjak je tudi predlagal, da se preveri vsebina, oziroma verodostojnost podpisanega dokumenta s strani direktorja policije Stanislava Venigerja in da se ugotovi, kdo je neimenovana oseba, ki je v letu 2008 za potrebe policije le tej posredovala citat pogovora med Kanglerjem in dotično osebo. To so dejstva, ki jih je pri svojem inšpekcijskem nadzoru ugotovila informacijska pooblaščenka. Okrožna sodnica Alenka Golčer ni sprejela niti enega zgoraj naštetih predlogov, čeprav jo k temu zavezuje 29. člen ustave.

Kršitev št. 2:

Iz notarsko overjene izjave Rudolfa Mogeta in Jožefa Jerovška je nedvomno dokazana vzročna zveza med Francem Kanglerjem in sodnikom Okrožnega sodišča v Mariboru Janezom Žirovnikom, ki je v zadevi Kangler podpisal kar sedem odredb za prisluhe. Skrajno nesprejemljivo je, da je bil  sodnik Žirovnik vedno dežuren takrat, ko so kriminalisti potrebovali odredbo za prisluhe in podaljšanje. Le ta je bil v preteklosti uslužbenec Službe državne varnosti SFRJ, VISA in namestnik direktorja SOVE. Franc Kangler je v času opravljanja funkcije poslanca v Državnem zboru, kot član Komisije za nadzor varnostno obveščevalnih služb, neposredno nadziral aktivnosti Janeza Žirovnika in pri tem večkrat prišel z njim v neposreden spor, kar sta s svojo notarsko overjeno izjavo potrdila Moge in Jerovšek. Odbor 2015 v tej zadevi ugotavlja nesprejemljivo okoliščino, da se sodnik Žirovnik glede na zgoraj navedena dejstva ni izločil iz samega postopka.

Kršitev št. 3:

Iz pridobljene dokumentacije v zadevi »radarji« je razvidno, da je Franc Kangler osumljen storitve kaznivega dejanja, v obtožnem predlogu pa so navedene tri točke, ki utemeljujejo sum storitve in sicer se Kanglerju očita, da je kot župan na Mestni občini Maribor skupaj s svojimi zaposlenimi sprejel uslužbence Iskre na predstavitveni sestanek, da je kot župan podpisal sklep o imenovanju komisije za javni natečaj in da je kot župan predlagal Mestnemu svetu v obravnavo gradivo za omenjeni projekt. V odboru 2015 se sprašujejo, kje so podani elementi kaznivega dejanja in od kdaj je opravljanje nalog, ki ti jih nalaga funkcija župana, kaznivo dejanje? Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je sodnici Tanji Husar v zadevi radarji predlagal izločitev večjega števila  listin, katere so bile nedvomno prirejene, oziroma niso bile pridobljene v skladu z veljavno zakonodajo. Sodnica Husar izločitve ni sprejela. Med listinami, ki so bile predlagane v izločitev, sta tudi zapisnika o zasegu predmetov, ki sta bila sestavljena istega dne, ob istem času, z istimi osebami, na različnih lokacijah, kar sem že opisal v prejšnjem poglavju, pa je Višje sodišče v Mariboru trdilo, da sta dokumenta pristna. Odločitev sodišča je blago rečeno absurdna.

Kršitev št. 4:

Odbor 2015 je iz kazenske dokumentacije razbral, da je v uradnem zaznamku, ki ga je sestavil kriminalist Aleksander Geršovnik, objavljen citat pogovora med Kanglerjem in določeno osebo. Glede na to, da policija v letu 2008 ni imela odredbe za izvajanje prisluhov, temveč je šlo za klasično zbiranje obvestil, oziroma pridobljen podatek od neimenovane osebe, je Odbor 2015 zaskrbljen nad tem, da policiji nudi podatke neimenovana oseba, ki za njih nezakonito prisluškuje Kanglerja. Ob predlogu zagovornika Bošnjaka, da se zasliši kriminalist Geršovnik in se razčisti tak nezakonit postopek, je sodnica v kazenskem postopku zaslišanje Geršovnika zavrnila. S tem je zavestno kršila določila 29. člena Ustave, ki dovoljujejo Kanglerju izvajanje dokazov v njegovo korist. Omenjeni citat je kasneje uporabil tudi preiskovalni sodnik Slavko Gazvoda pri izdaji odredbe za hišno preiskavo.

Kršitev št. 5:

Odbor 2015 je pri podrobnem pregledu dokumentacije ugotovil, da so pripadniki mariborske kriminalistične policije skupaj z Okrožnim državnim tožilstvom v Mariboru, katerega je takrat vodil Drago Šketa, brez odredbe preiskovalnega sodnika opravili prepise pogovorov in SMS sporočil med Kanglerjem in večimi nadzorovanimi osebami pri izvajanju prisluhov. V zvezi s prisluhi so dne 23.7.2010 podali poročilo ODT v Mariboru in zraven priložili še kopije DVD-jev ter prepise pomembnih pogovorov. Tožilstvo je izsledke prisluhov, skupaj s poročilom dne  26.7.2010 odstopilo preiskovalnemu sodniku Janezu Žirovniku, ki pa očitno ni ugotovil, da so h gradivu priložene kopije DVD-jev, čeprav bi po zakonu morali biti priloženi originali. Prav tako ni reagiral na dejstvo, da policija za prepise prisluhov ni imela odredbe. Kriminalisti  so prepise prisluhov in SMS sporočil uporabili tudi v zahtevi za izdajo odredbe o hišni preiskavi, katero sta pripravila in podpisala kriminalist Zlatko Krajnc in takratni vodja krim. policije v Mariboru Janez Lovrec. 

Nadalje je ugotovljeno, da so kriminalisti kljub temu, da so že podali poročilo o uporabi ukrepov in kazensko ovadbo, zadržali prepise pogovorov in SMS sporočil, kar je razvidno iz poročila v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 26.4.2013, kjer sta kriminalist Zlatko Krajnc in njegov predstojnik Robert Munda priložila  različne prepise ter s tem kršila določbe 153. člena ZKP, ki določa, da organ, ki je odredil ukrep lahko odredi, da se posnetki telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja v celoti ali deloma prepišejo. Torej, lahko se prepišejo, vendar izključno po odredbi preiskovalnega sodnika. 

Tudi bivši tožilec Boris Marčič je dne 26.3.2013 prosil policijo, da mu naj posredujejo prepise prisluhov, čeprav je vedel ali bi moral vedeti, da brez odredbe ne smejo posedovati prepisov. Skratka, v celotnem kazenskem spisu ni najti odredbe za prepise prisluhov, ki pa so jih policisti nesporno posedovali, kljub temu, da ZKP in interno navodilo policije št. 2340-108/2010/3, z dne 16.9.2010 določata, da se izsledki pridobljeni s tehničnimi sredstvi pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov odstopijo državnemu tožilcu v originalu in v celoti.

Kršitev št. 6:

Dne 4.5.2011 Francu Kanglerju na hišni preiskavi v Zimici 74, kriminalist Aleksander Geršovnik ni dovolil, da si sam izbere dve priči, temveč sta mu bili vsiljeni priči, ki jih je policija sama določila in pripeljala s seboj. Ena izmed prič je bila celo tržna inšpektorica Jana Dolenc, ki je v samem predkazenskem postopku dvakrat nudila kriminalistu Geršovniku podatke o domnevnih kršitvah Franca Kanglerja, o čemer je Geršovnik tudi sestavil uradna zaznamka, ki sta bila priloga pobudi policije za izdajo odredbe o prisluhih. Ugovori Kanglerjevega zagovornika Marka Bošnjaka in zahteva, da se kot priča zasliši Jana Dolenc, so na Okrožnem sodišču pri preiskovalni sodnici Vanji Obersnel naleteli na gluha ušesa.

Kršitev št. 7:

Odbor 2015 je pri pregledu kazenske dokumentacije izsledil uradni zaznamek policista Zorana Dormana z dne 15.2.2008, ki se nanaša na nekatere ugotovitve glede poslovanja Mestne občine, pridobljene s strani neimenovanega vira. Hkrati s tem so v spisu našli anonimno ovadbo, ki je bila poslana s strani neznanega ovaditelja na tožilstvo, policijo in medije, dne 12.3.2008. Oba dokumenta je pregledal stalni sodni izvedenec za preiskave dokumentov, rokopisov in podpisov Srečko Pušnik, ki je ugotovil utemeljen sum, da je policija sama sebi pisala anonimko, saj je razvidno, da si v obeh dokumentih, v enakem zaporedju sledijo določeni podatki in datumi, identične vrednosti ter velikosti zemljišč. Sam dovoljujem tudi drugo možnost in sicer, da je vir, ki je posredoval policistu Dormanu navedene podatke, samoiniciativno ali po naročilu kriminalistov napisal navedeno anonimko in jo posredoval na navedene naslove, kajti skrajno nemogoče je, da bi s takšnimi identičnimi podatki razpolagala še neka tretja, nevtralna oseba.

Franc Kangler je zoper policista Dormana podal kazensko ovadbo, tožilka iz Specializiranega državnega tožilstva v Ljubljani Dragica Kotnik pa je preiskovalnemu sodniku v Mariboru Slavku Gazvodi, podala predlog za izdajo odredbe o preiskavi službenih prostorov Sektorja kriminalistične policije v Mariboru, z namenom izsleditve manipulacije navedenih spornih dokumentov policije. Sodnik Gazvoda kljub argumentiranemu predlogu tožilke Kotnikove, odredbe ni izdal. Prav tako so Okrajno, Okrožno in Višje sodišče v Mariboru zavrnili izvedeniško mnenje grafologa Srečka Pušnika.

Kršitev št. 8:

V zvezi s prisluhi so kriminalisti SKP PU Maribor dne 23.7.2010 vodji tožilstva v Mariboru Elizabeti Gjörkös podali poročilo ODT in zraven priložili še kopije DVD-jev ter prepise pomembnih pogovorov. Tožilstvo je izsledke prisluhov, skupaj s poročilom dne  26.7.2010 odstopilo preiskovalnemu sodniku Janezu Žirovniku, ki pa očitno ni ugotovil, da so h gradivu priložene kopije DVD-jev, čeprav bi po zakonu morali biti priloženi originali. Prav tako ni reagiral na dejstvo, da policija za prepise prisluhov ni imela odredbe. Kljub temu, da je takratni direktor policije Stanislav Veniger izdal dokument, v katerem navaja, da mora policija vse izsledke na podlagi 153. člena ZKP odstopiti državnemu tožilstvu v originalu in v celoti in jih ne sme hraniti, sodišče v Mariboru tega dokumenta ni upoštevalo, čeprav ga je obramba Kanglerja predlagala kot dokaz.

Kršitev št. 9:

Dne 11.11.2013 so člani parlamentarne komisije v prostorih SKP PU Maribor opravili parlamentarni nadzor v zadevi Franc Kangler in ostali. Pri tem so ugotovili, da so kriminalisti še tri leta po podanem poročilu tožilstvu in kazenskih ovadbah, v omarah hranili prepise prisluhov in jih niso predali tožilstvu, kot jim to zapovedujejo določila 153. člena ZKP in navodilo direktorja Venigerja. Dne 30.3.2015 je takratni poslanec državnega zbora Franc Pukšič, ki je bil član navedene parlamentarne komisije, notarsko overil izjavo, v kateri potrjuje zgornje navedbe in ugotovitve glede najdenih prepisov prisluhov. Okrožno in Okrajno sodišče v Mariboru pod okriljem sodnic Alenke Golčer in Sonje Krajnc, kljub vsemu nista sprejeli Pukšičeve izjave, kot dokazni predlog Franca Kanglerja.

Kršitev št. 10:

Franc Kangler je bil  leta 2014 pravnomočno obsojen na sedem mesecev zapora zaradi storitve kaznivega dejanja  po drugem odstavku 263. člena  KZ-1, v zadevi dodelitve stanovanja Karin Ježovita. To sodbo je Vrhovno sodišče 17.7.2014 v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje Okrajnemu sodišču v Mariboru. Iz razsodbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da se ob ponovnem sojenju več ne sme postopek peljati z enakim obtožnim aktom, kot se je to zgodilo ob prvem sojenju. Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je dne 15.10.2015 na glavni obravnavi sodnico Sonjo Krajnc in tožilko Sašo Lutarič opozoril na sodbo Vrhovnega sodišča, vendar je tožilka Lutarič vztrajala pri obtožnem aktu, ki je bil v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča. S sprejemom takšnega obtožnega akta je v nasprotju s sodbo Vrhovnega sodišča ravnala tudi sodnica Sonja Krajnc. S tem sta obe huje kršili določila Zakona o kazenskem postopku. 

Kršitev št. 11:

Odbor 2015 je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da je Marjan Fank, kot takratni vodja kriminalistične policije v Mariboru, Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru podal pobudo za prisluhe in podaljšanje zoper Franca Kanglerja in ostale. Pod dokument se je tudi podpisal. K pobudi je priložil 75 prepisov pogovorov in SMS sporočil, čeprav je vedel in se je moral zavedati, da za prepise nima odredbe preiskovalnega sodnika, kot to zahteva 153. člen ZKP, v povezavi s šestim odstavkom 84. člena ZKP. Marjan Fank je sicer za dnevnik Večer izjavil, da se v vsej zgodovini prikritih preiskovalnih ukrepov predlogu za podaljšanje priložijo prepisi, saj drugače ne tožilec, ne preiskovalni sodnik ne moreta odločati o razlogih za podaljšanje ukrepa. Dejal je še, da tako zahtevajo preiskovalni sodniki večinoma brez odredbe. Odbor 2015 se z navedbami ne strinja in so zaskrbljeni, saj je Fank javno priznal, da v zadevi Kangler ni bilo odredbe za prepise zvočnih posnetkov in da je to bila stalna praksa kljub temu, da določilo tretjega odstavka 153. člena ZKP jasno določa, da lahko le preiskovalni sodnik odredi, naj se zvočni posnetek deloma ali v celoti prepiše.

Kršitev št. 12:

Preiskovalni sodnik Janez žirovnik je v mesecu marcu 2009, v drugi odredbi za podaljšanje prisluhov zoper Franca Kanglerja brez argumentov in vsaj razloga za sum (prenizek dokazni standard), odredil nadzor nad telefonsko komunikacijo Kanglerja. Citiram del vsebine odredbe, pod katero se je podpisal sodnik Žirovnik: 

»V dosedanji komunikaciji osumljenega Kanglerja s sogovorniki je namreč bilo ugotovljeno, da ima osumljeni Kangler preko svojih sogovornikov dobre zveze tako na sodišču, kot na tožilstvu, kjer naj bi  doslej neznana sodnica in neznana tožilka, v družbi neznane odvetnice Kanglerjevi sogovornici omenila, da je »on očitno postal tako nevaren, da ga bodo probali na vseh nivojih«, iz česar je utemeljeno sklepati, da z drugimi klasičnimi policijskimi ukrepi podatkov nikakor ne bi bilo mogoče zbrati, saj je možnost kompromitacije na podlagi opisanega neizmerno velika.« 

V odboru 2015 so zgroženi nad ugotovitvijo, da preiskovalni sodnik Žirovnik odredbo utemeljuje s Kanglerjevim poznanstvom z nekaterimi na tožilstvu in sodišču, sploh ob predpostavki, da gre za neznano sodnico, tožilko  in odvetnico.

Kršitev št. 13:

Senat Višjega sodišča v Mariboru je dne 18.8.2016 sprejel dva različna sklepa v popolnoma enaki sestavi. Iz prvega sklepa št. V Kp 93774/2010 je razvidno, da je sodišče sledilo pritožbi Kanglerjevega zagovornika Marka Bošnjaka. Sodni senat v sestavi Miro Lešnik kot predsednik, Zdenka Klarič ter Breda Cerjak Firbas kot članici so ugotovili, da je v zvezi z izločitvijo sodnika Žirovnika prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zato so naložili preiskovalnemu sodniku Slavku Gazvodi, da ponovno presodi navedbe obrambe v zvezi z izločitvijo Janeza Žirovnika. Zdenka Klarič je strokovno in pravno obrazložila utemeljenost zagovornika Bošnjaka. 

Istega dne, na istem sodišču, je senat v isti sestavi, v zadevi V Kp 40272/2013, pritožbo v zvezi z izločitvijo sodnika Žirovnika zavrnil kot neutemeljeno. Tokrat je bila predsedujoča Zdenka Klarič, člana pa Miro Lešnik in Breda Cerjak Firbas. Iz utemeljitve je razvidno, da nasprotujejo vsakršnemu dokazovanju konfliktov med Kanglerjem in sodnikom Žirovnikom, saj ne dovolijo zaslišanja razbremenilnih prič Jožefa Jerovška, Rudolfa Mogeta, Janeza Krambergerja, Franca Pukšiča, Željka Vogrina, Stanislava Kocutera in Tanje Kangler.

Kršitev št. 14:

Pri pregledu dokumentacije v zadevi Franc Kangler so ugotovili, da je takratni tožilec Boris Marčič zlorabil svoj položaj s tem, ko je v času od 10.5.2011 do 3.10.2011, od dosedaj neznanega preiskovalnega sodnika prevzel vse izsledke prisluhov v zadevi Kangler in ostali, čeprav mu določbe I. in II. Odstavka 153. člena ZKP ter predvsem I. odstavek 154. člena ZKP izrecno prepovedujejo posest navedenih izsledkov. Določbe zakona jasno določajo, da vse izsledke prisluhov hrani sodišče, v tem primeru preiskovalni sodnik.

Kršitev št. 15:

Odbor 2015 je ugotovil, da je preiskovalni sodnik Janez Žirovnik ravnal nezakonito, ko je z dokumentom št. Pp 1/2009, z dne 7.5.2011 celoten spis z dotedanjimi izsledki prisluhov predal mariborskemu tožilstvu, Borisu Marčiču v obravnavo, čeprav je vedel, oziroma bi se moral zavedati, da se na podlagi določb ZKP vsi izsledki in ukrepi hranijo le na sodišču. Na istem dokumentu je tudi podpis takratnega vodje mariborskega tožilstva Draga Šketa, s katerim potrjuje, da je dokument videl in bil z njim seznanjen. Vodja tožilstva bi moral biti pozoren na določbe ZKP in nezakonito ravnanje tožilca Borisa Marčiča ter ga opozoriti na kršitev, spis pa nemudoma vrniti sodišču.

Kršitev št. 16:

Odbor 2015 je pri pregledu dokumentacije v zadevi Franc Kangler ugotovil, da so kriminalisti Policijske uprave Maribor leta 2008 brez soglasja, nezakonito, tajno in brez kakršnekoli odredbe o morebitnem izvajanju prikritih ukrepov, vstopili na gradbišče Lutkovnega gledališča v Mariboru, opravili ogled in fotografirali notranjost objekta. Ves potek je naveden v uradnem zaznamku kriminalista Aleksandra Geršovnika, z dne 27.10.2008, ki je bil priložen pobudi za izdajo odredbe prikritih preiskovalnih ukrepov. Petnajst fotografij, narejenih na navedenem kraju, so prav tako priložili pobudi. V uradnem zaznamku je zapisano, da so ugotovitve iz »ogleda« posredovane tajnemu agentu – viru, kateri bi naj fotografije pregledal in dal strokovno mnenje glede obnove Lutkovnega gedališča. 

Postavlja se vprašanje, od kdaj smejo kriminalisti brez odredbe preiskovalnega sodnika in brez soglasja lastnika, tajno vstopati v objekte, jih fotografirati in te podatke celo posredovati nepooblaščenim osebam? Opravljanje ogleda brez obveščanja preiskovalnega sodnika in tožilca ter sestavljen uradni zaznamek o ogledu, namesto zapisnika o ogledu, je popoln procesni fiasko. Ta dokument je posredovan kot priloga pobudi za izdajo odredbe, pa tega tožilec in preiskovalni sodnik nista zaznala in ustrezno ukrepala.

Kršitev št. 17:

Odbor 2015 je ugotovil, da preiskovalna sodnica Alenka Topalovič v postopku odločanja o pritožbi Franca Kanglerja ni zaznala naslednjih v oči bodečih dejstev in sicer:

• da je preiskovalni sodnik Janez Žirovnik v utemeljitvi odredbe, s katero je policiji dovolil prikrite preiskovalne ukrepe zoper Kanglerja in druge, uporabil  domnevo »ki naj bi jih storili osumljeni«, ki v III. Odstavku 150. člena sploh ne obstaja.
• da so kriminalisti PU Maribor daljše časovno obdobje  brez sodne odredbe, s pomočjo svojih  sistematično vodenih anonimnih virov, izvajali tajno opazovanje nad Kanglerjem in njemu bližnjih oseb, kar je nesporno nezakonito.
• da so bili dokazi tudi uradni zaznamki policije, naslednjih vsebin: »v razgovoru je vir naznanil podatek, za katerega ni mogel ponuditi kakršnihkoli dokazil, je pa prepričan, oziroma zatrjuje, da je navedena informacija verodostojna…vir pove, da je prepričan, da župan MOM Franc Kangler izvaja več nepravilnosti…viru se zdi nenavadno, da je bila za direktorico imenovana ( ime in priimek ter naslov bivanja ).«
• da je bila dokaz anonimka, katere vsebina oziroma nekatere podrobnosti so identični policijskemu uradnemu zaznamku.
• da je bil dokaz nezakonito posnet, oziroma pridobljen citat pogovora med Kanglerjem in direktorjem Konstruktorja.
• da je policija s svojo anonimno agenturo nadzirala Kanglerjevo volilno kampanjo.
• vrsta drugih dejstev, do katerih bi morala veljati, ko gre za zasebnost posameznika, ničelna toleranca. 

Kršitev št. 18:

V sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru, št. zadeve X Kpr 10885/2013, katerega je izdala preiskovalna sodnica Alenka Topalovič dne 5.4.2011, je prišlo po mnenju Odbora 2015 do hujših kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin obdolženemu Francu Kanglerju, saj je v obrazložitev zapisala, da policija ni delala prepisov pogovorov, temveč je dne 12.4.2011 priložila zabeležke prisluhov. V konkretni zadevi je sodnica Alenka Topalovič ravnala pristransko, nepošteno in nezakonito, v veliko škodo obdolžencu, saj je iz priloženega prepisa pogovora med Vran – Merjasec razbrati, da gre za dobesedni prepis pogovora, do vejice natančno in nikakor ne gre za zabeležko. Z navedenim ni upoštevala določila III. odstavka 153. člena ZKP, ki pravi, da sme izdelavo prepisa posnetkov telefonskih pogovorov in drugih oblik komuniciranja odrediti le organ, ki je odredil konkretni ukrep, ne pa tisti, ki ga je izvajal ali nadzoroval.

Kršitev št. 19:

Dne 23.7.2010 je kriminalistična policija PU Maribor v skladu z določili ZKP, podala poročilo o izvedbi ukrepa tožilstvu v Mariboru, ki je dne 26.7.2010 vso gradivo predalo Okrožnemu sodišču v Mariboru z vsemi izsledki prisluhov. Od tega trenutka naprej bi moral biti skrbnik gradiva izključno Okrožno sodišče v Mariboru, ki bi moralo dosledno voditi evidenco o vpogledu v dokumente PP1/2009. Odbor 2015 je v spisu našel dokument z dne 10.2.2011, v katerem je takratni vodja tožilstva Drago Šketa predlagal uničenje vseh izsledkov prisluhov za Rajka Kumerja. Navedeni dokument je v spisu PP1/2009 vpisan pod številko 678, na njem pa je zabeležba, da so bili izsledki uničeni. Že tukaj se postavi vprašanje, kako je možno, da je tožilstvo posedovalo navedene izsledke?

Iz drugega dokumenta z dne 7.5.2011 pa je razvidno, da je vodja tožilstva Drago Šketa ponovno prosil preiskovalnega sodnika, da za Rajka Kumerja uniči vse izsledke, ki bi morali biti uničeni že dne 10.2.2011 in za katere je v uradnem dokumentu navedeno, »da so uničeni«. Z navedenim so nepravilnosti in nezakonitosti delovanja tožilstva in sodišča evidentne.

Kršitev št. 20:

Odbor 2015 je pri pregledu dokumentacije ugotovil hujšo kršitev določb ZKP, ko je kriminalistična policija PU Maribor dala pobudo za pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, na podlagi katere je pristojno tožilstvo dne 24.4.2008 predlagalo sodišču izdajo odredbe po določbah 149.b člena ZKP. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru Marko Bezjak je predlog dne 14.5.2008 zavrnil z utemeljitvijo, da iz predloga ne izhaja, katera pomembna dejstva bi bila na predlagani način pridobljena ter z dodatno obrazložitvijo, da so vsi željeni podatki razvidni iz razpisne in investicijske dokumentacije. S tem je jasno nakazal policiji in tožilstvu, da lahko s klasičnimi policijskimi metodami brez težav pridobijo potrebne informacije in v kolikor se na tak način zaznajo nepravilnosti, bi lahko nadaljevali s svojim delom ali pa zaključili s poročilom. Vendar je bil po vseh dosedanjih ugotovitvah interes preiskovalcev očitno drugačen, kajti pet mesecev kasneje, dne 28.11.2008 je bila na ponovljen in skoraj identičen predlog policije in tožilstva izdana odredba z dne 5.12.2008, pod katero je kot izdajatelj odredbe naveden dežurni preiskovalni sodnik, ne boste verjeli, Janez Žirovnik, ki pa sploh ni podpisnik odredbe, saj je podpis popolnoma različen od njegovega, pred njim pa je videti zaznambo »za«. Po določbi I. odstavka 149. člena ZKP lahko ukrep po tem členu odredi izključno preiskovalni sodnik, kot izključni varuh in garant zakonitosti. Odredba, ki jo je zanj ali v njegovem imenu izdal, oziroma podpisal nekdo drug, ne more imeti pravne veljave, posledično pa so vsi dokazi, pridobljeni na podlagi takšne odredbe, nezakoniti.

Kršitev št. 21:

Pri postopku v pravdni zadevi Franc Kangler, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Ljubljani, je prišlo s strani državnega tožilstva do hujše kršitve določb ZKP in drugih predpisov. Postopek vodi sodnica Božena Novak, v imenu države pa tožečo stranko zastopata državni tožilki Barbara Lipovšek in Petra Apšner. Dne 22.6.2017 je potekala glavna obravnava v omenjeni zadevi, pri čemer je bila s strani tožilstva zaslišana priča Mirjana Vaupotič iz Maribora. Po informacijah, ki jih je pridobil Odbor 2015, naj bi imenovana priznala, da se je, preden je bila zaslišana, seznanila s prepisi zagovora Franca in Tatjane Kangler in to brez soglasja nasprotne stranke in sodnice. S tem ji je bilo omogočeno, da se je lahko pripravila na zaslišanje in govorila v korist tožilstva. Prav tako Odbor 2015 razpolaga z informacijo, da naj bi Mirjana Vaupotič priznala, da finančna preiskava zoper Franca Kanglerja še poteka, čeprav je bila po odredbi zaključena dne 3.10.2015. To pomeni, da je tožilstvo v januarju 2017 brez odredbe preiskovalnega sodnika, preko priče Vaupotič, pridobilo vse bančne izpiske, vključno z dne 31.12.2016 za Mašo Kangler. Zagovornik Kanglerja, Andrej Pohar je v zvezi z navedenimi ugotovitvami protestiral na zapisnik, katerega pa sta  navedeni tožilki brez pripomb podpisali in s tem z ugotovitvami tudi soglašali.

Kršitev št. 22:

Odbor 2015 z velikim razočaranjem ugotavlja, da se s strani sodišč in tožilstva politični pritiski zoper Franca Kanglerja še stopnjujejo. Zakon o sodiščih v kazenskih zadevah predpisuje, da se smejo v času sodnih počitnic obravnave razpisati le v primeru, kadar je oseba v priporu, če je oseba tujec ali če je predmet obravnave zavarovanje premoženja. Sodnica mariborskega Okrajnega sodišča Karmen Krajnc je sklicala obravnave zoper Kanglerja v času sodnih počitnic v letu 2017, čeprav je bil Kangler za obravnavan primer kazensko ovaden že leta 2010. Sodišče pa je šele v letu 2017 razpisalo devet obravnav v mesecih julij, avgust in september, od tega tri v času sodnih počitnic. Sodišče v sedmih letih ni razpisalo nobene obravnave, sedaj pa devet, kar kaže na dobro zrežiran sodni proces proti Kanglerju. 

V omenjeni zadevi mariborsko tožilstvo Kanglerju očita, da je kot župan Maribora večkrat predlagal mestnemu svetu sprejem gradiva. Izvensodni senat, ki ga je vodil sodnik dr. Dežman, je na več straneh s sklepom obrazložil, da v tem primeru ne gre za kaznivo dejanje, saj župan ne odgovarja za nekaj, kar predlaga kolektivnemu organu v sprejem. Ker se je takratni tožilec Boris Marčič, ki je danes pravnomočno obsojen in ne opravlja več tožilske funkcije, pritožil na Višje sodišče v Mariboru, je omenjeno sodišče pod predsedujočim senatu mag. Aleksandrom Karakašem, tožilcu ugodilo. V odboru 2015 so prepričani, da gre za ponovno politično obračunavanje in pritiske sodišča.

Kršitev št. 23:

Senat Višjega sodišča v Mariboru pod predsedujočim Mirom Lešnikom, je dne 26.4.2017 v kazenski zadevi št. Kp 93774/2010 v celoti zavrnil pritožbo takratnega  Kanglerjevega zagovornika Marka Bošnjaka. Omeniti je potrebno, da je Ustavno sodišče dne 24.3.2017 z odločbo pod številko U-I-246/14-20, v celoti sledilo trditvam zagovornika Bošnjaka. Nesporno je dokazano, da so kriminalisti nezakonito opravljali prepise pogovorov iz prisluhov, brez odredbe preiskovalnega sodnika, mariborsko tožilstvo pa je z izsledki PP1/2009 razpolagalo več let, čeprav bi moralo izpiske dne 26.7.2010 predati sodišču. 

Odbor 2015 se sprašuje, kako je mogoče, da Višja sodišča ne spoštujejo odločb Ustavnega sodišča?

SODNIK BOŠTJAN POLEGEK: “OBSTAJA NEVARNOST, DA SE VRNE V POLITIKO, ZATO MORA V ZAPOR!”

– SE NADALJUJE – 

P. S.:

Knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net

Naslovna fotografija: Franc Kangler na shodu “Rešimo Slovenijo” 10. oktobra 2019 na Prešernovem trgu v Ljubljani, vir: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1415946315222421&set=t.100004579456632&type=3