Kar se tiče vseh teh revolucionarnih zahtev – sploh jih je obilo zadnje čase –, hrabrih novih/starih gesel, izpisanih na transparentih, ki naj bi izražala voljo vseh ljudi …
Sam tukaj pogrešam eno zelo navadno vprašanje: Kva bomo pa pol!? Ko dosežemo »osvoboditev«?
A imate vi prevratniki (revolucionarji, tako zelo hrepeneči po svobodi ...) sploh kakšno predstavo o tem, kako naj svoboda zgleda? Razen zadolževanja, potem pa skrivanja pred izterjevalci.
Imate plan? Imate zgradbo prihodnje družbe? Načrt, kakšna naj bo videti, kako bo organizirana?
Ali pa imate v mislih neko novo diktatur’co, ki bo vam »svoboda«, drugemu pa Pekel?
Vidite, vsi ti »game changers« ali preoblikovalci družbenih razmer in graditelji novega Sveta, nove družbe, novih razmer … idealizirajo »narod« (the people)!
Ti isti »people« so si sami navlekli na glavo diktaturo, ker jim je pomenila obrambo pred Bolečino in s tem relativno varnost pred čustvi!
Zato jim je bilo pomembno, da nekaj drugega prevzame vso težo Odgovornosti (ker oni je ne!), pa so to raje zamenjali za Krivdo.
Krivda je namreč neaktivna (Odgovornost je aktivna!), krivda se zadovolji sama s sabo in ne želi več vedeti o sebi kot samo tisto, kar potrebuje, da nekoga žrtvuje kot daritev bogu Krivde.
Pri nas je to tisti, ki ga režim določi, da bo nosil vso Krivdo zanj!
Kdor odloča, ima moč odločati, zato ker so mu moč poklonili ljudje (the fucking people!). V našem primeru je to Ideologija in pripadnost ideologiji – socializmu in komunizmu. In tudi tile novodobni revolucionarji, Antifa, tudi oni bodo najeli diktaturo, če bodo hoteli obdržati anarhijo, da lahko delajo kar hočejo.
Zvestim komunistom sta v SFRJ bili dopuščeni anarhičnost in samovolja, in zdaj v kučanovi Sloveniji – tudi! Tu še posebno.
V bistvu je to religija, ki ni sposobna dokazati, da komunizem takšen, kot se deklarira, sploh lahko obstaja. Zato pa potrebuje kriminalne metode, da se lahko obdrži na oblasti. Oblast si privošči kriminal v svojih vrstah, tega pa opravičuje z “Revolucijo”.
“Revolucionarno”, to je kučan-jankovičevo-bavconsko sodišče, potem kriminal, ki je to po zakonu, prekvalificirajo v revolucionarna dejanja. In obtožbe tako kot po čarovniji poniknejo. Se izgubijo, zastarajo, ipd. …
Komunizem ni sposoben dokazati, da je kdaj sploh obstajalo kaj podobnega na tem svetu – kadarkoli, kjerkoli v preteklosti in sedanjosti! Ali da bi lahko obstajal kdaj v prihodnje.
Ker tega ne more dokazati (govori pa o tem lahko vsaka mona) – je religija.
Verniki v ideologijo so enaki vernikom, ki verjamejo v Nebesa. S to razliko, da tile pač verujejo v komunizem.
Religija vsaj blebeta o drugem svetu (zato je religija), ne obljublja pa Nebes tukaj in zdaj.
Titov režim je v obdobju med letoma 1945 in 1980 pobil 1.070.000 naših tedanjih sodržavljanov, ki se niso strinjali s socializmom oziroma komunizmom. To je 5 odstotkov prebivalstva!
Ali: Trije dijaki v dveh gimnazijskih razredih s po trideset dijakov.
Spomnite se svojih gimnazijskih let in izberite, koga od sošolcev bi žrtvovali, da bi vam “bilo lepo”?
Da bi kasneje ob nekem praznovanju obletnice mature lahko rekli: “Ja, ja, ampak v gimnaziji nam je bilo pa lepo, in kaj vse je socializem izgradil, koliko lepega smo doživeli, imeli smo službe, pa stanovanja …”
Razen tistih treh iz obeh razredov. Njih ni na obletnici.
In še vseh tistih iz razreda, ki jih niso ubili, so jim pa pobrali vse imetje. Ti so se odselili neznano kam, potem ko so se vrnili iz zaporov.
Ampak vsi ostali smo se imeli pa bajno lepo!
Veste kaj! Če česa ne prenesem, je toleriranje umora kot načina komunikacije med ljudmi različnih mnenj! Pri nas pa režim opeva in zagovarja umor kot politično sredstvo za obračunavanje z nasprotnikom režima in nam grozi s ponovitvijo – ker se jim to finančno splača!
Torej, v takšnem stanju (duhovnem in fizičnem) ti ni treba drugega storiti, kot da krivca določiš in ga … skuriš na grmadi.
Zapreš, ubiješ, izženeš, popljuvaš v cajtengih itd. itd. Skratka, Krivda zahteva kazen – kazen zahteva žrtev – žrtev pa nič ne zahteva! Žrtev zahteva le samo sebe.
Preostali svet gre tako lahko zvečer mirno spat.
Preostali svet pač ve, da bo nekdo drug plačal njegove »grehe« zanj in namesto njega gorel na grmadi. Da bo nekdo drug (ki mu je tako namenjeno) garal do smrti na Golem otoku, živel v izgnanstvu, izgubil hišo, njivo, svojce … In po njem bodo vsi pljuvali in po njem bodo padali udarci.
Potem bo pa en tak, ki mu je to “prišparano”, zato ker podpira režim, rekel: “Ja, v Jugoslaviji nam je blo pa lepo!”
Tisto “nam” ne zajema vseh nas!
“Tam”, kjer je bilo vse lepo in smo bili vsi zaposleni, ne zajema brezposelnih poskritih v JLA, vseh gastarbeiterjev, ki so morali v Nemčijo! Plače smo pa vsi (zaposleni) dobili pa kredite tudi, a ne!?
In Tito je lepo za nas poskrbel.
Veljko Bulajić je pa snemal lepe filme, da nam jih dons RTV lahko kaže po televiziji. Tudi bolnico Franjo smo imeli.
Ponavljam: ljudje so si sami na glavo nakopali diktaturo.
Slovenija se je je imela priložnost znebiti leta 1991, potem se je pa ustrašila lastne svobode in zdrsnila nazaj v diktaturo. V isto, ki je prej bila.
Zdaj se klanja Kidriču, morilcu!
Se je mogoče svobodno na volitvah z večino odločiti, da imamo raje diktaturo in je to kljub temu demokracija?
Je Diktatura po lastni izbiri lahko Demokracija?
Ne bi rekel.
Ko bo islamistov več kot nas, bodo oklicali demokratično islamsko republiko in bodo lahko kamenjali ženske, posiljevali deklice in sekali glave. Pa bo to tudi demokracija? V glavi povprečnega Slovenca večina odloča, in kar določi, je demokracija.
Ne pozabimo: Pilat je vprašal ljudstvo, kaj naj z Jezusom, in oni so rekli: “Križaj ga!”
Dejstvo je, da diktatura predstavlja ščit pred čutenjem lastne stiske, pred Odgovornostjo in raziskovanjem sveta, pred dojemanjem okolja preko čustev, kjer poleg možganov in logike deluje tudi Srce.
S predpisi in z zakoni je Srce odrinjeno od odločanja.
Diktatura spada med obrambne mehanizme. Obrambo pred čim? Pred čustvi!
Fraza je: svoboda izražanja – da, vendar pa le do neke meje …
Zakaj do neke meje in kje je ta meja?
Da ne boli. To je ta meja!
Sami si ta zid zgradimo in se mu zato ne bomo kar sami od sebe odpovedali.
Potrebujemo zaščito pred Bolečino (dokler ne vemo, od kod prihaja in kaj od nas hoče).
Torej, tu sploh ne gre za svobodno odločitev.
Enako, tudi Iluminati NWO, Soros … (s skupnim imenom in vsebino je to Lucifer) ne bodo padli samo zato, ker si mi eno popoldne “zmislimo2, da bi radi »svobodo«. Pri tem pa nimamo niti najmanjšega pojma, kaj svoboda sploh je. Kaj pravzaprav pomeni, kakšnega okusa je, kako diši, kakšna je sploh videti.
Natanko tu je Lucifer močan. Mi pa bolj švoh.
Vprašanje je: kako biti prost krivde? Kakšna je videti oseba brez krivde? Krivda je zdaj bog namesto Boga na Planetu in družba nam jo privzgoji, ker ji je tako najlaže vladati. Vladajo pa tako, da z nami manipulirajo.
Če vzamemo za vzor brezgrešnega, ki je Srce Vesolja, inkarnacijo Srca – Jezusa, je on samo ponovitev ene čarovnice iz srednjega veka, ki je gorela zato, ker je jahala na metli in se onegavila s hudičem. Je revica kriva tega?
Kje ima Srce napako, da tako hitro in pogosto postane žrtev? Kako bi ustvarili družbo, ki ne žrtvuje svojih najboljših in največjih? Namesto tega jih ponižuje, pljuva po njih, muči in na koncu ubije. Potem pa ta ritual ponavlja.
Pa recimo, da je vse tisto, kar so nam rekli o Tomu Hanksu, res. Zadnje čase je bilo dosti tega.
Ne verjamem, da je Tom Hanks bedak! Ni mi videti bedak.
Če je satanist (če je še živ), se vprašajmo, kako je lahko takšna ideja (satanistični rituali, religija smrti, kanibalizem, ugrabitve otrok, adrenochrome ...) in predvsem kako je želja po moči, lahko bi rekli celo religija moči nad planetom, sploh prišla v njegovo glavo, na kakšen način, da jo je inteligenten in očitno čuteč človek, lahko sprejel za svojo!? Kako človek vase sprejme nekaj nečloveškega?
S čim ga je Lucifer pretental, s čim ga je prepričal?
Madona, saj je pameten človek, ni kar nek schmuck! Ni bedak! Njegove vloge v filmih so številne in dokazujejo njegov talent vsakemu, ki ga gleda v kinu in po televiziji.
V različnih filmih je bil dovolj prepričljiv, da je prejemal najvišje nagrade, kar v mojem dojemanju pomeni, da zna socialno komunicirati in ima v družbi neko vzgojno vlogo. Ni kar nekaj tja v tri dni! Ima vpliv.
Če nisi čuteč, ne moreš biti dober igralec. Ljudje ti v tem primeru ne verjamejo in tedaj zagotovo ne dobiš oskarja, a ne!?
Torej, ne podcenjujmo Luciferja.
Nikar ne mislite, da je neumen in da ne pozna svojega dela. Zelo dobro ga obvlada!
Tu je bolj vmesno vprašanje, koliko mi poznamo naše delo!?
Še vedno smo se spotaknili ob preprosto vprašanje, ki si ga NIKOLI ne postavimo, ker mislimo, da se bo vse samo poštimalo, samo zato, ker bi mi tako radi. Vprašanje pa je: kva bomo pa pol?!
Kaj bomo, ko bomo enkrat »svobodni«?
Imamo plan? A sploh vemo, kako smo priplavali do sem? Zakaj se je vse to zgodilo, kar se je zgodilo in zakaj se je zgodilo, kot se je? Bi se lahko zgodilo drugače in pod kakšnimi pogoji bi se lahko zgodilo drugače?
Lahko je mahati s transparenti (I hate everybody), se voziti z bicikli, protestirati proti »ablasti«. Težko pa se je poglobiti v te probleme in jih v sebi razrešiti. Razreševati na način, da nam Telo ne bo več potrebovalo diktature, ki nam stiska pljuča (COVID 19 napade pljuča), in da nam Telo dovoli, da vdihnemo več zraka, brez spon v prsih, da dihamo neomejeno.
Da odgovorno vstopimo v svoj svet in zadihamo Svobodo, ki je nikomur ne odrekamo, je kratimo ali jo prirejamo, Še najmanj pa sami sebi!
Ker se je ne ustrašimo.
Slovenija se je 1991 ustrašila svobode. Usrala se je pred odgovornostjo zase. Infantilne nedorasle socialistične generacije, razvajene in lene, so se ustrašile odgovornosti zase! In zdaj nam te generacije vladajo … in nam natikajo zgodovinsko krivdo.
Jebeš Krivdo!
