Več

    INTELEKTUALNO CEPIVO

    Goran Arh, arhitekt
    Goran Arh, arhitekt
    V šole sem hodil v Novi Gorici, tudi večino življenja sem preživel tu. Sem sin očeta Gorenjca, Bohinjca, če sem natančen, in matere iz srbske družine. Rojen sem v Mostarju (Bosna in Hercegovina); moja mama mi je pojasnila, da takrat v tem novo nastajajočem mestu ni bilo dovolj hrane, ne bolnišnice, če bi se kaj zapletlo, medtem ko je njen rojstni kraj (Mostar) bilo staro mesto, z ogromnim kmečkim zaledjem, dovolj hrane in dobro organiziranim zdravstvom. Zato je šla tja rodit, kjer so ji njeni ljudje lahko pomagali. Potem se je vrnila v Gorico (vedno smo govorili Gorico, nikoli nismo rekli Novo Gorico!). Sem torej otrok juga in severa. Vzhoda in zahoda. Tu ob meji je komunizem mejil na kapitalizem, življenje je potekalo z vsemi napetostmi, pa tudi potenciali novo nastajajočega, obmejnega mesta, ki jih je okolje ponujalo. In ponujalo jih je dosti! Pa vzelo je tudi dosti. Po gimnaziji sem odšel v Ljubljano študirat, tako kot večina mojih sošolcev. Študiral sem arhitekturo in potem 30 let delal v poklicu. Nekaj časa v firmah, večinoma pa kot svobodnjak.

     

    “Čas je, da spletne komentatorje spravimo v razumne okvirje!” 

    Tale nasvet je nekakšno “intelektualno cepivo”, ki deluje natanko tako, kot tudi cepivo proti covidu.

    Treba se je vedno znova cepiti, cepivo pa te ne zavaruje, zato je treba cepljenje ponavljati. 

    Nekdo mastno zasluži s tem, ljudje postajajo odvisni od njega, poneumljeni, pripeti na predpise in lahkoverni, torej nesamostojni in prestrašeni. 

    - Advertisement -

    Kaj ko bi jih pustili nebranjene, izpostavljene in ne vodene s strani vas novinarjev in politike, ki ji novinarji služite, da bi sami razvili odpornost, z njo pa razmišljanje in samostojnost? 

    V resničnem svetu človek, ki mu vrata pripnejo prste, kriči, tuli in se zvija od bolečine … preklinja in grozi tistemu ali tistim, ki so ga priprli. Še posebno, če so to storili nalašč! 

    Kratko malo izraža se trenutku primerno (= zdravo, normalno!). V Sloveniji pa otroku, ki so mu priprli prste in mu jih polomili, rečejo njegovi učitelji: 

    “Psssst, pazi, kako se obnašaš! Ne bodi neolikan! Pazi na bonton, napiši raje lepo pesem in v njej izrazi svojo bolečino. Obnašaj se kulturno, potem boš morda nekoč dobil Prešernovo nagrado …”

     

    Naslovna fotografija, vir: Person Injecting a Red Apple by Using a Syringe 

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    MIGRANTI SO VOJSKA!

    ZLAGAN NAZIV MINISTRICE FAJON?

    OBVEZNE KVOTE?!

    DAVČNA REFORMA ZA RAZVOJ

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ';

    Prejšnji članek
    Naslednji članek

    Sorodne objave

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj