Pripombe na naši slovenski poti do Resnice na encikliko SAZU o temeljnih vrednotah
Vsekakor pohvala avtorjem v smislu »Hvala Bogu, in vendar se vrti – in še okrogla je!«
Vendar ugotavljam, da je štulasta in hudo opleta.
Vendar pa je treba bika Sprave zagrabiti res za roge bolj projektno in z udeležbo ter upoštevanjem profesionalne zgodovinske resnice in tudi javnosti z dopolnjevanjem izjave SAZU. Ne bom špekuliral, ali zadeve v besedilu manjkajo ali niso dobile zelene luči. Miti, tabuji in Omerta izza 12 pregrad krvave greznice NOB OF Revolucije glede vsebin vrednot so očitno še zelo živi, morda gre tudi za taktiko.
Prepričan sem, da če je mišljena sprava v slovenskem narodu tako kot s kamuflažnim namenom kamnitih blokov ob Kongresnem trgu, je bolje, da je ni nikoli.
Slovenci imamo zakonsko pokrita prikrita vojna grobišča, ki so de facto mučilnice in prikrita morišča OF revolucije, in imamo prikrit bel spomenik na Kongresnem trgu, postavljen z nejasnimi, s prikritimi nameni brez besedila, komu je namenjen. Temu komplotu se je pridružil celo nadškof ljubljanski in zadevo požegnal, čeprav so sramotno in poniglavo nagnali simbole države, orkester in častno stražo proč.
Res je, da bo komplet velike trojke popoln, potrebujemo še prikrito spravo. To pa je treba ustaviti.
SAZU ZA SOGLASJE SLOVENCEV O TEMELJNIH VREDNOTAH
https://radio.ognjisce.si/sl/236/novice/32961/sazu-za-soglasje-slovencev-o-temeljnih-vrednotah.htm
Na dan je treba privleči gospo Resnico!
- Kolaboracija je obstajala na obeh straneh.
- Protirevolucija je posledica OF revolucije in njenega neznosnega terorja več kot leto kasneje.
Iz Izjave SAZU:
»/…/ da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja s strani komunistične partije in z njo povezani revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena.«
Takoj me zbode v živo v možgane, da je bila, sledeč tekstu, strašna kolaboracija protirevolucije s samim okupatorjevim Hudičem grozna, narodnoosvobodilne sile pa deviške frajle miroljubne narodne in človekoljubne socialne osvoboditve. To je utrujena in pomanjkljiva ter zgrešena stara zlajnana mantra in lahko, če se zadeve lotimo z dejanskosti, kot se to spodobi, tudi izmerljiva debela mitomanska Laž.
Od kapacitetno in kakovostno nabite akademske srenje v ekipi SAZU bi laik pričakoval, da se enkrat za vselej zapiše, kar žvrgolijo že vrabci po grmovju leta dolgo, in sicer, da je komunistična stran kolaborirala z okupatorsko, torej operativno z italijansko in z nemško, stranjo in strateško s Titovo tujerodno balkansko. Bila ji je ves čas podrejena in je iz nje počrpala stotine ljudi komandnega in komisarskega balkanskega kadra, in utopitev slovenske partizanske vojske v morju JLA leta 1945 ni bilo nobeno naključje. Kaj je to drugega kot negativna kolaboracija? Kdo je dal mandat KPS in OF za ta projekt? Sami so si ga dali, vzeli, uzurpirali so ga z bombami v rokah.
Jasno je, da je bila KPJ v podrejenosti centrali KPSZ in Kominterni. Koliko je bila negativna kolaboracija na drugo stran sveta, na Zahod, je težko ovrednotiti, vemo pa, da je šlo za strateško dogovorno prevaro na liniji London-Moskva, ki je izločila Dražo Mihajlovića in kraljevsko legitimno oblast v Jugoslaviji. Da so v Churchillovem vojnem štabu v Kairu načrtno sedeli oxfordski komunisti, ki so vzdrževali cenzorsko zvezo z BBC in s Sovjeti, vemo dandanes dokumentirano. V analitično obdelani dejanskosti iz že raziskanih arhivov EU prestolnih vpletenih mest, Rima in Berlina ter iz Moskve, pripovedujejo svoje zgodbe, ki blestijo v dokumentarnih knjigah številnih mojstrskih in truda polnih avtorjev. Slovenski komunisti so kolaborirali širokopotezno, razpeti med dva bloka zavezništva, saj je to bil njihov mudus operandi in zapovedana strategija in operativnost po rednih radio ukazih iz Moskve in po rdeči bibliji VKP(b). Delali so integralno v obširni kolaboraciji, in to bolj rafinirano in bolj sistematsko kot protirevolucija. In to na vse strani, izključujoč edinega smrtnega sovražnika za leti 44 in 45, bratsko domobransko kontrarevolucijo.
Takoj boste rekli, da so bili slovenski revolucionarji zavezniki protihitlerjanski koaliciji Zahoda in Rusije. Da, res je. To je pozitivna kolaboracija. Kar pa je zastrašujoče in je imelo fatalne posledice, pa je to, da je slovenski Boljševizem v tem paketu negativno kolaboriral v skladu z demonskim političnim načrtom KPSZ in Kominterne, ki ga je Tito razgrnil Kardeljevi skupini v Bohinju leta 1940 in ga zvesto uresničeval dolgo obdobje revolucije in kasneje. To pa je negativna kolaboracija po mednarodnem vojnem pravu, saj je vključevala politiko, ideologijo, finance, logistiko, vojne materiale in vojno ofenzivno pomoč v osvoboditvi Srbije in Hrvaške ter Prekmurja, v zameno za politične diktaturne in osvajalske cilje.
Navajam samo par bežnih vzorčnih primerov satanske kolaboracije KPS/Partizanov v družnem uničevanju Slovencev v zapregi s fašisti in z nacisti:
Partizanska kolaboracija z italijansko policijo, kjer notranji zaščitni italijanski organi odkrijejo dva vodilna italijanska visoka oficirja in ju ustrelijo – koliko je bilo v tem fašizma in koliko komunizma, si lahko barvito predstavljate sami, ni težko. Težko pa je ugotoviti vso škodo in grozo, ki sta jo naredila Slovencem v spregi s komunisti Slovenci.
Potem je tu podpisan sporazum komunistov/Partizanov z Nemci o nenapadanju in obojestranskem nagradnem »obdarovanju« v zvezi z železniškim transportom preko Slovenije, predvsem v smereh za italijansko bojišče.
Absolutno se ne sme prezreti fundamentalistične kolaboracije med komunisti in nacisti v času, ko nacizem uničuje Poljsko, Češko, Francijo in Anglijo, to je med 23. avgustom 1939 in 22. junijem 1941, ko so eni in drugi šakalski bratje in zavezniki po orožju. Spomnite se skupne parade komunistov in nacistov v Rdečih revirjih in v Beli Krajini 1. maja 1941 in spomnite se Angele Vode in njene usode.
Strateško in ciljno je utečena kolaboracija, sodelovanje torej, na revolucijski strani delovala kot osnovno strateško in sistemsko uporabljeno orodje, kot odlično naoljena mašina, ki je zagotavljala uspeh NOB & OF revolucije, vodene iz Moskve.
Primer Dražgoše, uničenje s čisto vsemi sredstvi. Saj v tem je njen čar in smisel po VKP(b) Agitprop: Nacisti pred Moskvo in pred Dražgošami bijejo zadnji boj pred polomom …, požgana in minirana vas, 50 uničenih družin, še toliko razseljenih, kaj je to za bratski komunizem v boju z nacizmom, nič! Mehanizem je deloval super organizirano, zrežirano in premišljeno, izogibal se je kakršnikoli, sploh pa frontalni, borbi z okupatorjem in nenehno impulzivno jačal narodni razkol in organiziran masovni zločin nepredstavljive sovražne silovitosti brez primere v svetu v času svetovne vojne v Evropi. Primerljiva situacija po brutalnosti in sadističnosti ne obstaja.
Spomnite se, recimo, masovnih pobojev Dakijeve udarne proletarske! Prosim? Delavska skupina za izvajanje čistega zločinskega terorja? Delavci proti delavcem in proti kmetom in proti Cerkvi? Za kaj že, prosim? Za izgon okupatorja, po ovinkih morda?
Tolpa torej, ki je mesarila, ne po Italijanih, kar se je zgodilo samo v Ložu in v Bezuljaku, potem ne več. Daki je haral ponoči po Notranjski in po Dolenjski ter streljal in klal ter metal ljudi v jame in brezna, veliko žensk in deklet, ki so najprej odslužile partizanskim komisarjem in komandantom posiljevalsko tlako in bila odvržena tudi še živa v brezno. Neverjetno piko so imeli ti drakonski zločinci na ženske, recimo, ki so odšle iskat svojega izginulega člana ali članico, domnevno žrtev, sveto prepričane, da se jim ne more nič zgoditi, saj niso ničesar slabega storile, in so izginile po istem receptu kot žrtev. Popolnoma nedolžne.
Da se vrnemo k bistvu. Slovenski partijsko partizanski teror med revolucijo in po njej je dokazan in izražen v številkah, ki jih po pokrajinah države nimata ne Rusija ne Poljska. Ne, dragi moji, 35 odstotkov pobitega ljudstva po pokrajinah pa že ne.
To se je dogajalo z nepredstavljivo barbarsko kolaboracijo predvsem komunistov/Partizanov in Italijanov, ki so se orkestrirano izmenjavali v terorju nad neoboroženim ljudstvom! Samo koliko slovenskih ljudi, kompletnih družin je pomrlo od lakote v italijanskih taboriščih, ker so jih tja neposredno in naklepno spravili komunisti? Dokazov je nebroj. Seveda jih ni v partizanskih spominih, ker tam piše malo drugače, revolucionarno prefarbano, kot je to dejansko bilo.
Bile so ofenzive, eno samo bežanje Partizanov in fašistično uničevanje. Ste kdaj slišali za bitke Italijanov in Partizanov, da bi se vodile ure ali dneve dolgo in je bilo toliko in toliko žrtev? Izjema je Jelendol, niste. Pravilno. Ste kdaj slišali za napad hrabrih in levjih partizanskih enot na Italijane, ki so požigali prelepo slovensko vas, ki so streljali talce in gnali borno garaško ljudstvo z otroci vred v uničevalna taborišča monstruozne lakote? Poznate samo en primer, plačam najboljši sod vina! Delali so diametralno nasprotno, izzvali so laško soldatesko, spustili so rafal in bežali, Italijani pa so udarili po golorokem ljudstvu v vsej svoji pošastnosti in v srdu Mussolinijevih besed, da naj končno že potolčejo ta barbarsko ljudstvo Sklavov! Imena? Kolikor hočeš, samo v RAZKOL poglej. In s temi malimi kratkonogimi pošastmi italijanskega nepismenega juga so trgovali naši Titoisti, Kardeljanci in Kocbekjanci. Na strahotno krvavi račun naroda.
Kakšna vojna je to, da v deželici pod svobodnim soncem južne Slovenije, kjer živi po popisu leta 1939 približno 15.500 ljudi in tako tudi v edini občini na slovenskem – kjer na volitvah zmagajo Komunisti –, ki je del te deželice južne Slovenije, nastane toliko nepredstavljive groze vojne in revolucije, da so posledice vidne po vaseh dandanes, skoraj sto let kasneje?
Tako od »vojne« nastrada in je pobito v štirih letih 2.154 slovenskih ljudi obeh spolov, vseh starosti, vseh barv in stanov, hkrati pa partizanske enote na tem koščku zemlje pokončajo v dobrih 4 letih težkih borb celih, reci in piši, 11 okupatorjev!? 196 slovenskih ljudi za enega ubitega okupatorja – se vam ne zdi, da je tukaj nekaj grozno narobe? Vam ne vzame sape?
Namesto, da so slovenski živelj vseh barv branili pred sovragom, so se sovraga izogibali in bežali pred njim, sadistično pa so znali frontalno in ofenzivno predvsem ponoči pobijati lasten narod ali kar podnevi, ko Italijanov ni bilo, in so razglasili še rdečo republiko.
Potomci pobitih italijanskih in partizanskih žrtev še dandanes govorijo celo o mestih, kjer so se sestajali okupatorji in Partizani in se dogovarjali, sam Bog ve, kaj.
V glavnem, slovenski živelj je bil na strahotnem vrtiljaku dogovorne vojno-revolucionarne smrti. Kaj je rezultat danes, recimo? Do leta 2020 se prebivalstvo v takih, mučeniških predelih Slovenije ni uspelo obnoviti in še nazaduje.
In kaj se dogaja ravnokar? Kontra sprava! Potomci NOB OF Revolucije že javno na novo grozijo, da bodo pobijali. Takrat so za opisano komunistično občino v južni deželici leta 1942 Terenci na OF seznam napisali 500 ljudi, za krute poboje – brez vsega, brez sojenja, kar tako … Kakšne spiske potemtakem ob vseh današnjih grožnjah že pišejo njih živčni potomci danes? Takrat je številka bila dosežena in presežena. Zadevo je omogočala pretkana in rafinirana interesna kolaboracija komunistov, fašistov in nacistov. Ljudje, kje živimo, kaj se gremo in kaj motovilimo okoli Resnice, se sprašujem.
Ni več živih, ki so kot navadni ljudje pripovedovali kratke zgodbe o kolaboraciji partizanskih enot na mikro nivoju z italijanskimi enotami – to so bile prave rutinirane zadeve, vrabci čivkajo o tem, ampak naši veliki akademiki o tem ne vedo nič in ne zapišejo ničesar.
Če ne vedo, pomeni, da so, ali nekompetentni ali pa preigravajo. To je zelo zaskrbljujoče, kajti ponavljati eno in isto laž kot mantro je lahko zelo pogubno tudi za opevano spravo.
Tudi Janša je zapisal, da je bila kolaboracija zavržno dejanje – v redu –, potem je treba povedati za oba grešnika. Sicer Janša nima v zadevi prav in je nedosleden – bila je dovoljena, pozitivna kolaboracija po mednarodnem vojnem pravu in bila je nedovoljena kolaboracija po tem istem pravu. To je treba opredeliti in povedati tako, kot je.
Sprava. Oguljena, spljuvana, zasramovana, izničena vrednota in pri nas za del ljudstva brez vrednosti, sinonim za nevrednoto, zasmeh.
Segregatorji Kučangolobičeve naddržave so stvari uredili po svoji satanski podobi in imamo točno to, kar smo si zaslužili, ker smo bili daleč preveč tiho. Ker so nas vodili nedostojanstveni diktaturni brezvestni ljudje.
Kučan, recimo, označi pred državljanom Vilijem narod za bedast, trapast, tako nekako – tako 2-kratni predsednik države!
Verolomneži – politika Novih obrazov, Novih ljudi Kučanovega Novega razreda, potem nekaznovani veletatovi, bankirji, zagovorniki zločina, malikovalci in tvorci nepravne ali krivosodne države, ki lopovščino in kriminal ščitijo, namesto da ga preganjajo. Potem razni dvostolčkarji in kameleoni.
Posebna sorta ekskluzivne Kučanske Elite – včeraj začenja svojo predsedniško kampanjo v rumenih barvah Pike Nogavičke: nekateri so recimo dopustili, da slovensko krščansko politikantstvo vodi častilka lika in dela 1. genocidnika slovenskega ljudstva in naroda, Edvarda Kardelja, ki ni pustila, da se izpred osnovne šole umakne njegov kip, in je tudi uzakonila red o redu s prikritimi grobišči, ki je v 30 letih uspel pokopati le okoli dobrih 2.000 Kardeljevih žrtev od recimo 100.000 nametanih v jame in jarke in le plitvo zagrebenih. Torej prikrita grobišča, ki to niso, ker so partizanska revolucijska brezpravna morišča, in tvorci igre o uzakonjenih prikritih grobiščih igrajo prikrito igro, ki ji rečejo uspeh! Kako na vsem tem graditi spravo? Tvoriti spravo na takih temeljih?
A ste resni?
Propagandna perfekcija 1. elitne kategorije, ki eno, pozitivno, kolaboracijo po mednarodnem vojnem pravu že desetletja daje na veliki pranger sramote (Vaške straže), druga, diktaturno in boljševiško natančno in brezhibno partizansko vodena kolaboracija na vse strani, pa je še naprej svetniška avreola NOB & OF revolucije, ki brodi v krvi skupaj z okupatorji, v več kot 90.000 usodah nekdaj živih vibrativnih in praviloma popolnoma nedolžnih ljudi.
Kaj je v tem narodu slovenskem, zakaj in čemu tako šlampast in nenatančen in neprofesionalen ter površen odnos ter zakaj samoobsojanje in samozatajevanje? Sprašujem se torej, kdaj modreci SAZU menijo, da bo čas za reševanje in pisanje o totalni Resnici? Ker vem, da odgovora ni in ga ne bo, predlagam, da nehajmo pleteničiti o spravi.
Ste te dni brali kontra udar SAZU-jevi izjavi o vrednotah s strani ZZB NOB? Je stvar jasna?
Meni je že zdavnaj.
Nič novega, pričakovana reakcija ZZB NOB & OF – revolucije ni in ne potrebuje sprave, stokrat povedano. Zmagovalski trdosrčni diktat narodu – tako da je »Ljudstvo« prevzelo od komunistov vse mlinske kamne krvavega masovnega zločina. Na vseh spomenikih OF revolucije je vse polno Ljudstva – komunisti so tako določili, da mu bodo vladali, in so zato pisali »ljudstvo je odločilo«, ker so njegovi predstavniki dvignili roke ob grožnji s puško.
Sam sem sprevidel, da se poslavljamo od prioritetnega navajanja besede sprava, vse dokler se ne dokopljemo do Resnice. Kdor je ne sprejema, ne more v končni spravni proces. Torej sprave ne bo, dokler ne bo sprejeta Resnica. Vse ostalo je brez veze.
»So what?«, bi rekel Pahorjev Borut. On bi naredil nekaj, kar bi bilo ne tič in ne miš, pa tudi letelo ne bi kot netopir. Žal, Borut. Beli bloki betona na Kongresnem trgu so taki. Samo da nekaj je! Ni zaslužilo Zoretovega blagoslova in Bog takrat ni bil zraven, saj bi sicer zatajil vseh deset tisoč nedolžno pobitih na obeh straneh ob tem, da je Kučan s svojimi lakaji držal spet fige v žepih kot pred 30 leti v Rogu.
Veliko bolje bi bilo, da v ZZB zapišejo: »Ne sprejemamo Resnice o NOB OF Revoluciji.«
Prispevki in temeljne vrednote za generiranje sprave izgubijo svojo ost ob tem, ko jih komunisti – ZZB, kar je eno in isto –, non stop negirajo in se izrekajo proti. ZZB bo začel vsaj razmišljati drugače, ko bo večina slovenskega naroda spoznala in priznala Resnico, in mogoče se zna nekoč zadeva le počasi spremeniti.
Sprava na nek šalabajzarsko kompromisarski in polovičarski način ni in ne more biti sprava.
Nima smisla, nima ne repa ne glave. Delajmo za Resnico in spravo prepustimo zanamcem.
Resnica je granitni realni absolut, ki bo, če bo dosežen konsenzualno in glorijsko, poveličan kot vrhunska vrednota absolutne vrednosti, šele lahko temelj za vse, kar lahko nekoč obsega sprava. Nekoč, daleč od sedanjosti. Ni druge možnosti. Zdaj ni dialoga.
Kaj pomeni USA Severnjakom in Južnjakom generala Leeja po 200 letih beseda Sprava?
Kaj pomeni Sprava francoskim revolucionarjem in njihovim kontrarevolucionarjem?
Kaj pomeni Sprava ruskim Boljševikom in njihovim 100 milijonom pobitih ter njih potomcem?
Kitajske, Kambodže, Vietnama, Ruande in Hrvaške ter Bosne niti ne kličem.
V nobenem od teh sanjskih primerov sovražnega medsebojnega pobijanja ne morejo govoriti o Spravi, ker je ni. Obstaja individualno in obstaja na slovesnostih ob visoko donečih besedah politikantov in obstaja sem in tja v knjižni in pesniški zapuščini. Niti v ljudski pesmi je ni.
Žalost par excellance na slovenskem ta trenutek je, da naj-naj akademsko profesionalna kapica slovenskega modrijanstva o tem ne zapiše niti pol stavka. Besede resnica kot postulata ni – saj tudi Boga ni, pa Bog pomagaj …
Jaz ne bi več naprej govoril in pisal o spravi, ki je že pregovorna fikcija. Namesto sprave za nekaj desetletij naprej uporabljajmo kakšen drug prioritetni in tvorni termin. Vmes bo itak že konec tretje svetovne vojna in lepo se potolažimo, da smo zamudili naš vlak za vedno.
Vseeno, Upanje umre zadnje in predlagam, da je to častna visoka gospa Resnica z veliko začetnico.
Nazaj h kolaboraciji – k sodelovanju.
Začelo se je celo še daleč pred začetkom 2. svetovne vojne in NOB & OF revolucije, saj se je pakt sodelovanja med Nacizmom in Komunizmom, ne samo na vrhunskem nivoju 3. Rajh-CCCP, ampak tudi na lokalnih nivojih, razvil že takoj po podpisu pakta Hitler – Stalin. In še več kot samo to: že po koncu španske vojne, ko so se komunisti vračali, jih je Gestapo vzel pod svoj plašč kar veliko, da so pomagali Rajhu zrušiti komunistično tarčo, kraljevino Jugoslavijo z njeno armado.
Za pisanje o medvojni kolaboraciji komunistov tukaj ni dovolj prostora, zato samo najvažnejša vrhunska dokumentarna dela o kolaboraciji Komunistov/Partizanov z okupatorji Italijani in Nemci, tudi z Ustaši, ter absolutno z Rusijo in s Kominterno ter z Anglijo in z ZDA:
Samardžić: SODELOVANJE PARTIZANOV Z OKUPATORJEM
Peter Urbanc : SKRITA NEPOZNANA ZGODOVINA NOB REVOLUCIJE
Peter Batty: TITOVA VELIKA PREVARA
Nora Beloff : ZAPRAVLJENA DEDIŠČINA JB TITA
Milovan Džilas: NOVI RAZRED (Titova desna roka)
Pero Simić : TITO (Titova desna roka)
Silvin Eiletz: več del neposredno na osnovi moskovskih arhivov
itd.
10 kg knjig o zgodovinski resnici in o vseobsežni kolaboraciji komunistov – v izjavi SAZU o vrednotah o tem ni sledu.
Saj me ne čudi preveč, žalostno pa je, da slovenska t. i. smetana in top modreci, člani SAZU izpustijo, ne slučajno, se bojim, ta del zamolčanih strahotno težkih in močnih odločilnih dejstev zgodovine, ki so vodila in odločila o Revoluciji kot o zmagovalcu v turbulenci, ki so jo skreirala prisilna zavezništva med smrtnima rivaloma, Komunizmom in Kapitalizmom, ki je posledično rodil kilavo hibridno nesrečno dete, jugoslovansko komunistično-socialistično ječo narodov pod hegemonijo Srbov, popolnoma enako kot v času SHS. Zdaj dokončno vemo tudi, zakaj.
Ne samo zaradi boljševiške ekspanzije, ampak tudi in predvsem po načrtih in vodenju francoskih in drugih pripadnih Prostozidarjev. Rezultati butajo v nebo nad Slovenijo.
Preko 700 mučilnic in morišč, pošastnih vrtiljakov boljševiških krvavih orgij mrzle smrti. In še bolj razklan narod na pogrebih še zadnjih revolucionarnih likvidatorjev partizanske vojske, VOS–a in KNOJ–a.
Mislim, da je pomenljivo in de facto in verjamem, da bo enkrat tudi de jure, da je protikomunistična kolaboracija vsaj 3-krat presežena s komunistično kolaboracijo! Samo dokumentarni podatki iz knjige dr. Petra Urbanca tehtnico prevagajo silovito v navedenem smislu.
ZAKAJ JE V SLOVENIJI PO 20 LETIH ŠE VEDNO PREPOVEDANO SNEMATI FILME O POVOJNIH POKOLIH V KOČEVSKEM ROGU, HUDI JAMI IN OSTALIH 600-IH KRAJIH MNOŽIČNIH GROBIŠČ?
Absolutno pozitivna vrednost je, da je do izjave za vrednote prišlo, obstaja pa pomanjkljivost v dveh ključnih točkah, ki izkazujeta strateški manjko vsega projekta, ki kot pomanjkljivosti izhajata iz prevelikega upanja, da bo revolucionarna stran lažje, morda, zadevo okoli vrednot že zdaj nekako sprejela v razpravo, vsaj to. Pot v Pekel je tlakovana z dobrimi nameni, še vedno …
Polovičarstva in laži ne potrebujemo. Potrebujemo Resnico. Šele potem spravo.
Tu je citat iz izjave SAZU, kjer, recimo, manjka druga usodno ključna zadeva, namreč razlog, zakaj je kontrarevolucija sploh nastala:
»Na obeh straneh so bili storjeni tudi številni zločini. Med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisočev domobrancev in civilistov, ki ga je komunistična oblast zakrivila takoj po koncu vojne.«
To je absolutno premalo to ni niti polovica resnice in je do zgodovine strašno omalovažujoče.
Pred strahovitostjo poboja Domobrancev kot vojnih ujetnikov je absolutno treba vstaviti sledečo dejanskost in ključno kapitalno počelo OF revolucije kot dela NOB:
Komunistična partija je med 13. majem 1941 in datumom ustanovitve prve kontrarevolucionarne in spontane Vaške straže pobila masovno število povsem neoboroženih in nedolžnih civilistov, ki obsega okoli 1000 ljudi vseh starosti, vključno z otroki in s celimi družinami.
Brez dopolnitve Izjave za vrednote za najmanj ta dva ključna momenta Slovenskega bratomornega Perpetum mobile resnice ne more biti, o njej ni mogoče razpravljati niti je kdajkoli doseči:
- Kolaboracijo in v njenih okvirih negativno kolaboracijo je uporabljala in jo izvajala vsa štiri leta kot eno osnovnih orodij KPS & OF Slovenije v kolaborantskem okviru KPJ in Kominterne z okupatorji Slovenije.
2. Vzrok za nastanek kontrarevolucije z refleksno samoobrambnimi Vaškimi stražami je strateško načrten in naklepen komunistično partizanski masovni teror 1941-1942, ki je na določenih krajih demonsko ušel z vajeti vodenja OF revolucije in je bil na momente izven vsake pameti.
2.1 Kontrarevolucija na slovenskem ni kar neka samoumevna zadeva, ki se organsko veže na revolucijo kot zadeva, ki se je pojavila istočasno. Kontrarevolucija je v krvi nedolžnih žrtev sproducirana posledica in je nastala po skoraj letu masovnega nezaslišanega terorja komunistov Slovenije in je absolutno legitimna samoobrambna pravica svetopisemskega človeštva tudi po takrat veljavnem mednarodnem vojnem pravu.
Resnica o NOB OF Revoluciji – ki je bila strogo načrtovan projekt od zunaj, iz centrov KPSZ in Kominterne, in projektno splaniran v Bohinju L. G. 1941 med Titom in Kardeljem, iz česar lahko povlečemo kar ločnico, o kateri se sploh ne govori niti ne piše.
Avgust 1940 je rojstni datum slovenske Revolucije, ustanovitev 1. Vaške straže pa 17. julij 1941 kot dan rojstva Kontrarevolucije.
Mimogrede pa povem, da ima državljan, velespoštovani gospod Vili Kovačič, popolnoma prav, da je 13. maj 1941 dan začetka slovenskega boja proti okupatorju in nov Dan upora proti okupatorju in je tudi dan prvega uradnega narodnega izdajalca v Sloveniji, ki izda voditelja vojaškega krila TIGR-a, Danila Zelena in dva soborca, Kravanjo in Majnika, smrtnemu sovražniku Slovencev, Italijanom, fašistom po domače, ki Danila Zelena ubijejo v bitki tega dne na Mali gori nad Ribnico. Prvi narodni izdajalec pa je komunist Filip Tekavec-Gašper. Tako se v Sloveniji reče bobu bob. In tako je Slovenski javnosti to povedal po moško sam Tekavčev sin.
Resnica, samo Resnica, nas bo, Slovence vseh barv in prepričanj, osvobodila.
Mogoče nas – bolje, naše zanamce – pripelje celo do sprave.
Povedano zdaj po resnici. Vse tisto pod “kasneje in nekoč ” pa je izguba časa in je brezplodje!
Tako nam, Bog, pomagaj!
In Čudeži bodo potrebni, če bo ostalo kaj časa še za Usmiljenje.
Na Kureščku to vedo stoprocentno, saj ravno zato se je Mati Božja in Kraljica Miru tja tudi vrnila. Svaril in opozoril je sporočila več kot dovolj, že preveč. Mislim, da je že utrujena.
Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/jesus-god-holy-spirit-christian-3469896/