Več

    SLOVEN’C ZMERAJ NASEDE!

    Goran Arh, arhitekt
    Goran Arh, arhitekt
    V šole sem hodil v Novi Gorici, tudi večino življenja sem preživel tu. Sem sin očeta Gorenjca, Bohinjca, če sem natančen, in matere iz srbske družine. Rojen sem v Mostarju (Bosna in Hercegovina); moja mama mi je pojasnila, da takrat v tem novo nastajajočem mestu ni bilo dovolj hrane, ne bolnišnice, če bi se kaj zapletlo, medtem ko je njen rojstni kraj (Mostar) bilo staro mesto, z ogromnim kmečkim zaledjem, dovolj hrane in dobro organiziranim zdravstvom. Zato je šla tja rodit, kjer so ji njeni ljudje lahko pomagali. Potem se je vrnila v Gorico (vedno smo govorili Gorico, nikoli nismo rekli Novo Gorico!). Sem torej otrok juga in severa. Vzhoda in zahoda. Tu ob meji je komunizem mejil na kapitalizem, življenje je potekalo z vsemi napetostmi, pa tudi potenciali novo nastajajočega, obmejnega mesta, ki jih je okolje ponujalo. In ponujalo jih je dosti! Pa vzelo je tudi dosti. Po gimnaziji sem odšel v Ljubljano študirat, tako kot večina mojih sošolcev. Študiral sem arhitekturo in potem 30 let delal v poklicu. Nekaj časa v firmah, večinoma pa kot svobodnjak.

     

    Kadar je parazit ogrožen v svoji osnovni dejavnosti, ki je kajpada parazitiranje, dvigne svoj notranji konflikt na družbeno raven (ga projicira navzven)! Zato se zdaj vsi ukvarjamo samo z njim, in z reševanjem NJEGOVE problematike.

    On lastne težave sploh ne rešuje, saj jo predstavi kot našo težavo!

    On lastne težave ne rešuje neposredno, temveč posredno, preko nas. Mi mu jo rešujemo. Neposredno jo rešuje samo tedaj, če mi izkažemo neubogljivost. Potem Parazit poseže neposredno in težavo odstrani. Mi smo težava – nas odstrani! Parazit samo pazi na kontekst, v katerem mu rešujemo njegov problem. Kontekst mora namreč vedno ostajati njegov, kajti v njegovem kontekstu je vse opravičljivo (za nazaj in vnaprej), karkoli Parazit stori.

    Tudi če žre žive ljudi, je to v njegovem kontekstu ne le razumljivo, temveč tudi edino pravilno. Vse je samo stvar interpretacije, Resnica je stvar interpretiranja resnice! O ostalem bomo že kako.

    - Advertisement -

    Parazit se ne zaveda, da je napadel telo, prepričan je, da on telo vzdržuje in da brez njega telo ne bi preživelo. Zato na telo, ki ga izčrpava in na katerem parazitira, gleda zviška! Kot se za parazita tudi spodobi. Če se telo slabo počuti, nikoli ni krivda na njegovi strani, temveč je po uradni interpretaciji s telesom nekaj narobe. Telo naj zato samo poskrbi za zdravje. Zdravje v tem primeru pomeni samo Parazitovo dobro počutje, in je potemtakem Parazitovo dobro zdravje. Izrablja in porablja se telo, ne Parazit!

    Parazit je večen. I posle Tita Tito. Ta teza sicer stoji na eni nogi, ampak to ni važno, važno je, da stoji. Če se nagne, ga pa malo podpremo. Za podpiranje gre vse več d’narja in včasih nam ga kapitalisti posodijo, ker podpiranje dosti stane.

    Na nek način bi lahko celo razumeli, da je telo Parazitova “bolezen” (in slabo počutje), Parazit pa dohtar. Patriotizem je pa zaščitni sistem, ki skrbi, da se telo ne naleze tujih parazitov, ki niso kompatibilni z domačim Parazitom.

    Že res, da si po nekaterih teorijah in praktičnih izkušnjah organizem celo opomore, če zamenja parazita, ampak to je samo navidezno in začasno. Dobro počutje je sploh začasno! Zato poznamo “zgodovinska” obdobja (faze razvoja), ki so pa začasna. Ko se eno obdobje konča, se takoj drugo začne. Vsa pa so zgodovinska!

    Normalen organizem se dobro počuti le, ko je doma in služi domačemu Parazitu. Navajen je njegovih strupov za redčenje krvi, da ta lažje teče. Takrat se šele zave, kako pomembna, patriotska in globoka je fraza:

    Tukaj smo mi doma!

     

     

    P. S.:

    Morda bi za boljšo ilustracijo problema dodal še tole.

    Če staro telo ne služi več Parazitu, potem Parazit uvozi “novo” telo – takšno, ki mu bo služilo vsaj začasno.

    Kajti, če se je zmotil v oceni … in mu “novo” telo ne bo služilo, ker ima svoje interese, bo Parazit skušal zopet aktivirati “staro” telo, da se bori zanj proti “novemu” telesu, ki Parazitu ne služi in ga to ogroža! Tu se potem ponovi igrica “moj problem je vaš problem!” Ali: moje zdravje je tvoje zdravje, moje dobro počutje je tvoje dobro počutje …

    Pri izvedbi tega “staro” telo ponosno crkuje za domovino, kar Parazita razveseljuje, saj je zanj patriotizem najpomembnejši produkt, ki ga sproti naserje v industrijskih količinah in pomeni strup (kot vitamin C, ki razredči kri, da lažje teče), direktno v kri žrtve, ki ji bo sesal kri.

    A če staro telo tokrat ne nasede (Sloven’c zmeri nasede!), no, denimo, da ne nasede, temveč staro telo, zdaj že vajeno vsega, presodi, da ne potrebuje parazitov, ne starih ne novih – potem Parazit crkne!

     

     

    Naslovna FOTO: dr. Robert Golob, trenutni PV Slovenije; vir: https://twitter.com/inforstar/status/1751897977260474642/photo/1

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    LIPICANCE KOLJEJO! JEDO NA BRDU?!

    ZAROTA VELIKIH STARCEV

    REVOLUCIJA V ZRAKU

    GOSPA MELONI, KAJ PA NOVA GORICA?!

    UNIČEVANJE DOKAZOV IN SLEDI

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    ON, KI RAZDVAJA …

    LIPICANCE KOLJEJO! JEDO NA BRDU?!

    GOSPA MELONI, KAJ PA NOVA GORICA?!

    ZAROTA VELIKIH STARCEV

    REVOLUCIJA V ZRAKU

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ';

    Prejšnji članek
    Naslednji članek

    Sorodne objave

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj