Več

    PAMETNI VEDO, DA NI IZBIRE

    Goran Arh, arhitekt
    Goran Arh, arhitekt
    V šole sem hodil v Novi Gorici, tudi večino življenja sem preživel tu. Sem sin očeta Gorenjca, Bohinjca, če sem natančen, in matere iz srbske družine. Rojen sem v Mostarju (Bosna in Hercegovina); moja mama mi je pojasnila, da takrat v tem novo nastajajočem mestu ni bilo dovolj hrane, ne bolnišnice, če bi se kaj zapletlo, medtem ko je njen rojstni kraj (Mostar) bilo staro mesto, z ogromnim kmečkim zaledjem, dovolj hrane in dobro organiziranim zdravstvom. Zato je šla tja rodit, kjer so ji njeni ljudje lahko pomagali. Potem se je vrnila v Gorico (vedno smo govorili Gorico, nikoli nismo rekli Novo Gorico!). Sem torej otrok juga in severa. Vzhoda in zahoda. Tu ob meji je komunizem mejil na kapitalizem, življenje je potekalo z vsemi napetostmi, pa tudi potenciali novo nastajajočega, obmejnega mesta, ki jih je okolje ponujalo. In ponujalo jih je dosti! Pa vzelo je tudi dosti. Po gimnaziji sem odšel v Ljubljano študirat, tako kot večina mojih sošolcev. Študiral sem arhitekturo in potem 30 let delal v poklicu. Nekaj časa v firmah, večinoma pa kot svobodnjak.

     

    Recimo, da greš v trgovino in si kupiš sestavljanko, puzzle ji rečejo Angleži. Ali pa ti jo nekdo podari za rojstni dan!

    Če jo kupiš, jo kupiš pod predpostavko, da boš iz priloženih delcev slike lahko sestavil celotno sliko. 
    To pomeni, da so posamezni delci slike, ki jo sestavljaš, dovolj razpoznavni, da je sestavljanje sploh mogoče. Posamezni fragmenti so v prenesenem smislu nosilci spomina na celotno sliko. Vsi delci namreč od Slike podedujejo Namen, tudi ko se fragmentirajo!

    Greš in sestavljaš. To zahteva trud in razmišljanje, pa izkušnje – še posebno, če je sestavljanka darilo, h katerem je darovalec pozabil priložiti sliko. Morda še sam ne ve, kaj slika predstavlja, ti pa naj bi jo sestavil! Skratka, zunanje pomoči ni.

    Sestavljaš nekaj na pamet, bolj intuitivno kot razumsko, vohaš, kaj naj bi to bilo, saj nimaš pojma, kaj je bilo na sliki. Razmišljanje je v tem primeru še zahtevnejše kot pri normalni sestavljanki, ko sestavljaš po predlogi. A če si uporen in vztrajaš … potem to ni nemogoče! Težko pa je vsekakor.

    - Advertisement -

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/puzzle-puzzle-pieces-rates-to-play-1179870/

     

    Pa recimo, da nekdo vzame posamezne delčke, puzzles, iz vrečke. Potem jih Prereže na pol, in nakoncu jih vtakne v flajšmašino ter zmelje. 

    Zdaj imaš eno maso papirčkov, lepenke, delčke nedeločljive po barvi, obliki, religiji, torej vsebini in formi … 

    Fragmenti originalne Slike so tako majhni, da se ti niti ne sanja, kaj so bili, ne kam zdaj spadajo, če sploh kam, ne kaj so hoteli postati, biti … Če sploh kaj. 

    No, to je nam ta civilizacija naredila.

    Greš, ker si vztrajen (nekdo ti je dal nagon), in vseeno sestavljaš! Seveda, zunanjega vodila nimaš več, izgubilo se je. Ostaja pa notranje. 

    In kakšno je to vodilo? Če sploh je kako vodilo 

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/paper-puzzle-tricks-toys-games-2568647/


    Sestavljaš poljubno sliko! Vodi te le tvoja domišljija.
    Kakšna pa je možnost, da bi sestavil začetno Sliko? Če je Domišljija neskončna, je ta možnost (da bi sestavil Sliko) ena proti … NESKONČNO! Se bo kdo lotil take naloge? Se to sploh splača.
    Tistemu, ki ve, kaj hoče biti … tudi to ni težko! Ve, kaj se splača. Nima izbire; to še stoji pred nami: pametni vedo, DA NI IZBIRE. Zato naredijo, kar morajo storiti, in ne izbirajo.

    Če se ne moreš odločiti (če se bahaš z izbiro kot tvojo svobodo pri odločanju), in če ne moreš sestaviti Prve slike (imenujmo jo Slika, Podoba, Zapis), potem je pač vseeno, tudi če sestaviš poljubno sliko!

    Karkoli boš sestavil – in iz zmletih koščkov lahko sestaviš karkoli, saj ti nihče ne more reči, da ne sestavljaš prav –, prideš do tega, da je vsaka slika prava in neprava hkrati! Vsak ti jo lahko požegna in spodbija. 

    To zdaj delamo.

    Vse je glih in use je useglih. 
    Kaj veš, kaj je bilo na prvi Sliki! 

    Ne vemo niti tega, ali si jo ta civilizacija sploh želi videti, ali ji je kaj mar, kaj je na njej, morda je niti ne briga. Morda je ne potrebuje … 

    Morda pa samo ne ve, da takšna slika ali takšno vodilo obstajata. Če pa kdo pomisli, da to vodilo vseeno nekje v Stvarstvu obstaja, potem pa ne ve, kje te koščke iskati. Ker ne ve, v čigave mikserju je to zdaj nastajalo in kako so se fragmenti zmleli. Ne kaj je od originalnega ostalo, kaj šele, kako vse to spraviti spet skupaj, da bomo ugledali sebe na Sliki. 

    Je Slika morda kakšna skupinska fotografija nas samih? Morda ne želimo, da bi bili nekateri z nje danes med nami, in bi raje fotografijo sami zmleli v prah, da jih nihče ne bi več videl, ne bi za to uporabili človeške Zgodovine! Ne bi ustvarili toliko razdejanja, da Slike nihče več ne bi mogel sestaviti, ker hočemo zabrisati dokaze o tem, kar smo počeli. In ker nočemo videti nasmeha na obrazu naših na poti izgubljenih tovarišev, ko smo se vsi polni upanja slikali na prvi dan našega šolanja in zrli na pot pred nami … 

    In o čem smo se šolali? Kaj smo se na-učili?

    Kdo nas je tja (v tem primeru je to v Življenje) poslal, kaj ta hoče od nas … Bomo na koncu šolanja dobili diplomo?
    Če imamo na izbiro Življenje ali diplomo … zakaj bi izbirali smrt namesto Življenja!?

    Je Življenje pretežko?

     

    Vir: https://pixabay.com/photos/continents-puzzle-world-earth-2718829/

     

    Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/globe-geology-map-planet-puzzle-6718858/

    OBVEŠČANJE O OBJAVAH

    Bodite prvi obveščeni o novih objavah.

    Ne pošiljamo neželene pošte!

    Zadnje objave

    NA MORJE PO GOLOBU

    GOLOBOV “NATEG” IN ROP STOLETJA

    MINISTER MESEC “NASNIFAN”?!

    DRŽAVNI SVET ZAUŠNICO GOLOBU & CO.

    Najbolj brano zadnjih 7 dni

    DONIRAM s kreditno ali z debetno kartico, PayPal:



    ';

    Sorodne objave

    1 komentar

    1. I like this blog so much, bookmarked. “Nostalgia isn’t what it used to be.” by Peter De Vries.

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj