V 12. poglavju knjige ŽUPANOV BOJ sem podrobno opisal kazenski proces zoper Franca Kanglerja v zadevi Alma Mater, ki je ekspliciten in referenčni primer, kako so mariborski kriminalisti podali kazensko ovadbo zoper župana Kanglerja in takratno direktorico MOM Milico Simonič Steiner, zaradi UTEMELJENEGA SUMA storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, pa je kazenska ovadba po dobrega pol leta že s strani Okrožnega državnega tožilca zavržena kot neutemeljena, brez kakršnihkoli znakov kaznivih dejanj.
Še danes se mi poraja vprašanje, kakšen dejanski namen so imeli mariborski kriminalisti pri podajanju te kazenske ovadbe? Ali je šlo za popolnoma zgrešeno dojemanje celotnega primera, posledično s tem dokaz nesposobnosti? Morebiti so z ovadbo želeli prepričati tožilstvo, da je njihovo »kvasenje« in »potenciranje« točno to, kar so napisali, da bo tožilec brez preverjanja dejstev slepo sledil njihovi razlagi? Ali pa so delovali natanko po receptu kasneje visokega predstavnika NPU, takrat pa enega glavnih preiskovalcev v zadevi Kangler, ki je dejal, da je treba Kanglerja kazensko in medijsko uničiti, ne glede na to, ali bodo kazenske ovadbe na sodišču »šle skozi«. Osebno se najbolj nagibam k temu zadnjemu, saj celoten proces alma Mater v več stopnjah nakazuje prav na takšno njihovo delovanje, čeprav mi je tudi njihova nesposobnost precej blizu.
VODJA PREISKOVALCEV: “KANGLERJA JE TREBA KAZENSKO IN MEDIJSKO UNIČITI”
Mariborski kriminalisti so od naznanila pa do podaje kazenske ovadbe potrebovali dobrih deset mesecev, pri tem sestavili DVAINOSEMDESET dokumentov, ki so jih posredovali na tožilstvo kot priloge h kazenski ovadbi. Ob tem so opravili ŠTIRIINDVAJSET razgovorov z različnimi osebami in sestavili prav toliko uradnih zaznamkov. A si lahko predstavljate, koliko dela, časa, spremljajočih materialnih obveznosti (nadure, pripravljenost, dnevnice, potni stroški in podobno) je vloženo v samo ta kazenski proces zoper Franca Kanglerja? Epilog po nekaj mesecih – tožilec ugotovi, da ne gre za očitana kazniva dejanja, in ovadbo zavrže?
“KAZENSKE OVADBE ZOPER NJEGA SO PRIČELE SISTEMATIČNO PADATI”
Res želim, da temeljito preberete pričujoče 12. poglavje iz knjige ŽUPANOV BOJ, saj boste iz vsebine lahko razbrali, na kakšen način so mariborski kriminalisti izvajali KONSTRUKT zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Dejstvo je, da so se ukvarjali z banalnimi zadevami, izključno z namenom uničiti LEVI POLITIČNI SFERI nevarnega DESNEGA POLITIKA, pa čeprav so imeli na pretek drugega, v nebo vpijočega, kriminala, ki ogroža sam obstoj države. Nemogoče je zanikati POLITIČNE MOTIVE za uničenje Franca Kanglerja.
12. KAZENSKI PROCES ALMA MATER EUROPAEA
Posebno poglavje posvečam kazenskemu procesu Evropske administrativne akademije – EAA (ki je leta 2008 ustanovila visokošolski zavod Evropski center Maribor in ta se je leta 2012 preimenoval v Alma Mater Europaea), v katerem sem skozi temeljito analizo kazenske dokumentacije, ki jo je Franc Kangler uradno pridobil na ODT v Mariboru, zaznal vso tragikomičnost delovanja določenih institucij in struktur.
Gre namreč za poskus vodstva Mestne občine Maribor in predstavnikov mariborske kriminalistične policije, da kriminalizirajo določene osebe zaradi postopka finančne pomoči MOM, pod takratnim vodstvom župana Franca Kanglerja, pri ustanavljanju in akreditaciji učnih programov Alma Mater Europaea, ki jo še danes vodi dr. Ludvik Toplak.
V veliko čast in ponos mi je, da je na moje povabilo, dr. Ludvik Toplak izključno za to knjigo podal pisni pregled celotnega dogajanja, katerega citiram v nadaljevanju:
»Pobudo za ustanovitev Evropske univerze v Mariboru sem dal že v 90. letih prejšnjega stoletja kot rektor Univerze v Mariboru. Ocenil sem, da Podonavska rektorska konferenca, ki sem ji sam predsedoval, ne more izpolniti vseh pričakovanj Podonavske regije zlasti, da bi razvijali skupne nove interdisciplinarne in transnacionalne akademske programe ter tako gradili mostove med narodi in državami, vse v času vojne na Balkanu na eni strani in relativne zadržanosti zahodno evropskih držav in univerz. Zato se je čutila potreba po ustanovitvi samostojne mednarodne univerze za regijo Podonavja, ki bo preučevala ključna vprašanja Podonavja, kot so ekologija, tranzicija in reintegracija, medkulturno sodelovanje ter zdravje, sociala in demografija.
Po vrnitvi iz diplomatske službe leta 2006 so mednarodni akademski krogi v Podonavju ponovno intenzivirali idejo, da se ustanovi Evropska univerza. Zaradi zgodovinskih izkušenj in hegemonističnih teženj, velika mesta kot Dunaj, Budimpešta ali Beograd niso dobile podpore, zato so predlagali, da se ustanovi Evropska univerza v najmanjši državi in ne v glavnem mestu, zato v Mariboru.
Na Univerzi v Mariboru, leta 2006, ni bila sprejeta pobuda, da se ustanovi Evropska univerza, pod okriljem Univerze v Mariboru, kar bi po mojem predlogu dalo nov mednarodni vzgon univerzi in mestu. Zato sem pobudo nadaljeval v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo v Celju, kjer pa so prevladali lokalni in partikularni interesi. Zato sem sam začel s pripravami posameznih študijskih programov v Murski Soboti, v letih propada poslovnih sistemov, brezposelnosti in socialnih protislovij v Pomurju. V Murski Soboti sem ponudil zlasti zdravstvene in socialne programe, kot so Zdravstvena nega, Fizioterapija in Socialna gerontologija, da bi mladim ljudem dali izobrazbo za razvoj turistično zdraviliške infrastrukture in s tem celoviti gospodarski in socialni vzgon Pomurju.Tudi tu so prevladali lokalni in partikularni interesi.
V tem času pa so mariborski finančni poslovni sistemi, zlasti NKBM in zavarovalnica Maribor, bili v velikem poslovnem zagonu, da na območju Zahodnega Balkana vodijo iniciative bančništva in zavarovalništva, razvijajo tehnologije za varstvo okolja, ter potrebno izobraževanje, vse ob soglasju župana MOM Franca Kanglerja. Leta 2007 so me povabili v Maribor, da v okviru moje pobude za ustanovitev Evropske univerze razvijem in akreditiram Fakulteto za finančne storitve (bančništvo, zavarovalništvo, podjetniške finance in revizijo) in Fakulteto za ekoremediacije, za ekologijo, da bi tako izobraževala kadre za potrebe zahodnega Balkana. Za Fakulteto za ekoremediacije je predhodno izrazila interes že celjska občina zaradi sanacije prostorov nekdanje Cinkarne. Ponudili so inštitutu Evropska administrativna akademija sodelovanje in podporo. Tudi MOM se je obvezala, da bo za razvoj teh programov prispevala v skladu z občinskim proračunom, ob soglasni podpori Mestnega sveta, finančno podporo v obliki donacije in sicer 30.000 € v letu 2007 ter 27.000€, leta 2008. V ta namen je Evropska administrativna akademija ob sodelovanju MOM in MRA tudi izdelala obširen projekt, elaborat pod naslovom Ustanovitev Evropske univerze v Mariboru. V skladu z elaboratom so partnerji pričakovali tudi investicijo po regionalno razvojnem planu, tudi iz evropskih sredstev, na principu javno zasebnega partnerstva in državno koncesijo.
V drugi polovici leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, sta NKBM in zavarovalnica Maribor odstopili od sodelovanja. Evropska administrativna akademija v okviru visokošolskega središča Evropski center Maribor, je v tem času razvila in akreditirala podiplomske in magistrske programe za obe fakulteti, Fakulteto za finančne storitve in za Fakulteto za ekoremediacije, nakar so vsi partnerji odpovedali sodelovanje pri implementaciji akreditiranih programov. NKBM in Zavarovalnica Maribor nista več bili zainteresirani za kadre, občina pa ni uvrstila projekta v regionalni razvojni plan, država ni dodelila koncesije. Evropski center Maribor, ki se je leta 2012 preimenoval v Alma Mater Europaea – ECM, je programe sicer vzdrževal, vendar jih sam ni mogel implementirati brez zainteresiranih tehnoloških partnerjev, kot so banke in drugi poslovni sistemi, zato je akreditacija potekla.
Evropski center Maribor je v teh letih vzporedno razvijal tudi potrebno infrastrukturo ter angažiral kadre, tudi Marka Kovačiča za informatiko in Patricijo Jankovič za pravne zadeve.. Nabavljal je informacijsko tehnologijo pri firmi Svarog d.o.o., last Marka Kovačiča, kasnejšega svetovalca župana MOM. Ker firma Svarog d.o.o. ni izdobavila že plačane informacijske tehnologije, je prišlo do spora in do prijave MOM zoper Ludvika Toplaka, Jožeta Glogovška, Franca Kanglerja in Milico Steiner, zaradi domnevnih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja. Okrožno državno tožilstvo v MB je leta 2015 kazensko ovadbo s sklepom zavrglo, ker ni bil podan sum, da so Franc Kangler, Milica Simonič Steiner, Ludvik Toplak in Jože Glogovšek storili naznanjeno kaznivo dejanje.
Po letu 2012 sta se na MOM v kabinetu župana, zaposlila bivša zunanja sodelavca Evropskega centra Maribor, Patricija Jankovič in Marko Kovačič. MOM je v naslednjih letih z veliko medijsko podporo najavljala ustanovitev Mednarodne univerze Maribor, v sodelovanju s partnerji oz Dubaja in v ta namen je tudi MOM partnerjem iz arabskih držav prodala gradbišče Maks na Studencih. Vse to je bilo v času, ko je MOM podala kazensko prijavo.
Evropsko središče Maribor se je po letu 2012 preimenovalo v Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor. V minulih 10-tih letih se je razvil v samostojno visokošolsko institucijo z 20 akreditiranimi programi vseh treh bolonjskih stopenj s področja zdravstvenih ved, arhivistike in dokumentologije, socialne gerontologije, managementa, humanistike ter Akademije za ples in balet. Opuščeni pa so bili programi, ki so bili dogovorjeni s tehnološkimi partnerji, bankami in lokalno skupnostjo, ker so partnerji odpovedali sodelovanje. Alma Mater Europaea – ECM je danes visokošolska institucija, ki ima vpisanih 1150 študentov na 20 programih vseh treh bolonjskih stopenj, z najvišjo stopnjo zaposljivosti diplomantov v Sloveniji. AMEU ima tudi najvišji delež vpisanih tujih študentov, več kot vse državne univerze skupaj, vse brez koncesije ali druge oblike pomoči iz javnih sredstev. AMEU ECM je tudi podpisnik evropske listine univerz Magna Charta Universitatum ter članica drugih mednarodnih akademskih združenj.« Mednarodno so posebej prepoznani doktorski programi. Alma Mater ima danes razvito sodelovanje s številnimi uglednimi evropskimi univerzami ter klinikami in drugimi raziskovalnimi institucijami.
Prepričan sem, da je šlo za krivo kazensko prijavo, z namenom, da se uniči Alma Mater Europaea, da si interesna skupina prilasti njene programe v okviru tako imenovane International universitiy z arabskimi partnerji. To sklepam tudi po izjavi Patricije Jankovič delavcem SKP PU Maribor, katerim je izjavila, da je »v Toplakovem računalniku našla tekst pogodbe, ki je bil kasneje sklenjen z MOM«. Prepričan sem tudi, da se je poskušalo zlorabiti javne institucije. Zastrašujoče pa je, da se je zlorabilo Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede ter njeno študentko novinarko iz privatiziranega slovenskega dnevnika Večer v letu 2016, ko je kazenski postopek že bil ustavljen, saj je Okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo že leta 2015.”
Iz zgornjih navedb dr. Ludvika Toplaka je jasno razvidno, da je MOM v tistem času sofinancirala v institucijo, ki ima danes velik mednarodni ugled, več kot tisoč vpisanih študentov v dvajsetih različnih programih in Maribor je lahko le ponosen na takšno ustanovo. Kljub vsemu pa so odgovorne osebe MOM in policija našli določene vzroke in vzvode, s katerimi so poskušali postopek sofinanciranja EAA s strani MOM prikazati kot nezakonit ter pri tem posledično zlorabiti tudi Univerzo v Ljubljani. Pa pojdimo po vrsti.
Dne 13.2.2014 je Mestna občina Maribor, podpisnik je župan Andrej Fištravec, na Specializirano državno tožilstvo in na MNZ, Nacionalni preiskovalni urad, podala naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ter napeljevanja oz. pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Naznanilo suma kaznivih dejanj se je nanašalo na Milico Simonič Steiner, katera bi naj kot direktorica Mestne uprave MOM pristojnim službam odredila sestavo pogodb o sofinanciranju Evropske administrativne akademije in v letih 2007 ter 2008 odredila izplačila le tej, v skupni višini 57.000 eur. Dr. Ludvik Toplak, direktor Evropske administrativne akademije in dr. Jože Glogovšek pa naj bi jo k storitvi kaznivega dejanja napeljala.
Sofinanciranje EAA v letu 2007 in 2008 je namreč obravnaval Nadzorni odbor MOM, ki je v zvezi s tem podal končno poročilo o opravljenem nadzoru, v katerem je bil nadzorovani organ MOM, odgovorna oseba pa Milica Simonič Steiner. Predmet nadzora je bila zakonitost sklenitve pogodbe o sofinanciranju EAA, izpolnitev pogodbeno določenih obveznosti in izpolnitev obveznosti MOM.
V poročilu navajajo, da Zakon o javnih financah ne dopušča neposrednega javnega financiranja pravnih subjektov zasebnega prava. Vse oblike financiranja se lahko izvedejo na podlagi 53. čl. Zakona o javnih financah z izvedbo javnega razpisa, razen izjem, ki so opredeljene v 215. čl. Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna R Slovenije. V tem členu pa ni določb, na podlagi katerih bi bila pogodba o sofinanciranju med MOM in EAA dopustna. Uradne osebe bi naj po njihovih ugotovitvah kršile dolžno ravnanje s tem, ko sredstev niso dodelile na podlagi javnega razpisa, temveč so jih namenile EAA z neposredno pogodbo in ji tako omogočile pridobitev neupravičene koristi, kar poraja sum korupcije v smislu tretje alineje 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije. Nadalje so navajali, da s pogodbama o sofinanciranju niso natančno opredeljene pogodbene obveznosti, ki bi jih morala izpolniti EAA, iz dokumentacije pa ne izhaja, da so bili cilji v večjem delu uresničeni. Prav tako svojih obveznosti ni izpolnila MOM, ker v Mestnem svetu ni prišlo do konkretne obravnave določil, ki izhajajo iz pisma o nameri, posledično ni prišlo do konkretizacije določil.
Kot že navedeno, je naznanilo MOM posredovala na Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo. Zanimivo je potovanje naznanila v nadaljnjo preiskavo in zbiranje obvestil. Dne 17.2.2014 je NPU z dopisom in prilogo obvestil Okrožno državno tožilstvo v Mariboru o prejemu naznanila MOM in sumom kaznivih dejanj, hkrati pa jih je obvestil, da so navedeno ovadbo odstopili v nadaljnje reševanje Policijski upravi Maribor, Sektorju kriminalistične policije. Kljub seznanitvi, da je SKP PU Maribor zadevo že dobil v reševanje, je ODT Maribor dne 19.2.2014 naznanilo MOM še dodatno posredoval istemu naslovniku v reševanje, ob pričakovanju njihove kazenske ovadbe čimprej, oziroma najkasneje do 1.4.2014.
Delavci SKP PU Maribor so o poteku preiskave v navedeni zadevi, ODT Maribor z dopisom obvestili dvakrat in sicer dne 15.4.2014, ko so navedli, da so z zbiranjem obvestil že začeli in jih bodo o ugotovitvah predvidoma obvestili do konca junija 2014. Dne 4.7.2014 je sledil drugi dopis SKP PU Maribor, v katerem ODT Maribor obveščajo, da so z zbiranjem obvestil že začeli, kriminalistično preiskavo pa bodo zaključili v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca septembra 2014.
Dne 12.12.2014 je SKP PU Maribor podal kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, pod številko 2311-112/2014, ovadeni osebi pa sta bili direktorica Mestne uprave MOM Milica Simonič Steiner in – ne boste verjeli – Franc Kangler. Kljub temu, da Kangler, ki je bil župan MOM v času suma storitve kaznivih dejanj, v naznanilu MOM ni naveden kot osumljena oseba, so kriminalisti SKP PU Maribor zanj »s temeljito preiskavo« našli sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, enako kot za Steinerjevo. Zagrožena kazen za kaznivo dejanje, ki sta ga osumljena Kangler in Steinerjeva, je pet let zapora in ker je bilo izvršeno v letih 2007 in 2008, bi pregon zoper njiju zastaral v letu 2013. Vendar, ker sta imenovana ovadena za enaka ali hujša kazniva dejanja, ki sta jih storila še v letu 2011, je zaradi tega zastaralni rok pretrgan.
V nasprotju s tem pa so ugotovili, da je do sofinanciranja EAA s strani MOM prišlo na predlog dr. Ludvika Toplaka in dr. Jožeta Glogovška, odgovornega za pripravo financ in sta se po njihovo zavedala, da je neposreden način financiranja zasebnih pravnih subjektov iz proračuna občine nezakonit. Navedeno dejanje sicer ima znake napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja, vendar je upoštevaje četrti odstavek 112. člena KZ RS kazenski pregon zoper njiju zastaral.
Glede na 82 dokumentov, ki so bili kot priloge h kazenski ovadbi, od tega 24 uradnih zaznamkov o opravljenih razgovorih z različnimi osebami, množico različnih uradnih dokumentov, pravilnikov, zakonov, pridobljenih na MOM, je možno sklepati, da je v preiskavo zadeve in sestavo kazenske ovadbe s strani odgovornega preiskovalca SKP, vloženega ogromno dela, truda, časa, tudi materialnih stroškov, ki jih s tem potegne takšno delo. Od prejetja naznanila do podaje kazenske ovadbe, so delavci SKP potrebovali dobrih deset mesecev, kar še dodatno potrjuje zahtevnost primera, pa čeprav je šlo zgolj za klasično policijsko delo in niso bili uporabljeni posebni policijski ukrepi.
V kazenski ovadbi je nesporno ugotovljeno, da je Franc Kangler osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki ga je storil s tem, ko je z namenom, da bi pridobil premoženjsko korist EAA, najprej Mestnemu svetu MOM predlagal v sprejetje Odloka o proračunu MOM za leti 2007 in 2008, v nasprotju z Zakonom o javnih financah, Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna R Slovenije, v katera je na strani odhodkov uvrstil izdatka za neposredno financiranje EAA in nato v imenu MOM dne 10.8.2007 in 23.5.2008, z navedenim zasebnim zavodom sklenil pogodbi o sofinanciranju slednjega in sicer v višini 30.000 eur za leto 2007 in 27.000 eur za leto 2008. Na podlagi sprejetih proračunov in sklenjenih pogodb je MOM iz svojega proračuna izplačala zasebnemu zavodu EAA skupaj 57.000 eur, kar predstavlja višino zneska, za katerega je bila oškodovana MOM.
Milica Simonič Steiner, direktorica Mestne uprave MOM, je bila prav tako utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki ga je storila s tem, ko je kot direktorica Mestne uprave MOM odločilno prispevala k temu, da je župan MOM Franc Kangler pridobil premoženjsko korist EAA v višini 57.000 eur s tem, da je bila skrbnica pogodb, sklenjenih z EAA, s tem, ko je dajala navodila podrejenim, da so pripravljali dokumentacijo, ki je bila podlaga za izplačili EAA in s tem, ko je sama v enem primeru s svojim podpisom na računu potrdila, da je bila storitev dejansko opravljena.
V kazenski ovadbi so kriminalisti z raznimi zakonskimi podlagami glede sprejemanja proračuna in javnih razpisov utemeljevali spornost početja Kanglerja in Steinerjeve.
FRANC KANGLER ZMAGAL V VOJNI: V VSEH 25 “KAZENSKIH” FARSAH, ZREŽIRANIH S STRANI ORGANOV PREGONA
Kot že navedeno, je SKP dne 12.12.2014 kazensko ovadbo posredoval na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, v obravnavo pa jo je sprejel Okrožni državni tožilec Niko Pušnik. Ta je dne 29.6.2015, pod številko MB-Kt/4045/2014/NP/bpd, na podlagi 1. Odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku izdal sklep, da kazensko ovadbo »ZAVRŽE«, ker ni podan utemeljen sum, da so osumljeni Franc Kangler, Milica Simonič Steiner in na podlagi naznanila MOM, ovadeni Ludvik Toplak in Jože Glogovšek, storili naznanjena kazniva dejanja.
Kazenska ovadba osumljenima Francu Kanglerju in Milici Simonič Steiner očita protipravno delovanje in sicer kršenje 53. člena Zakona o javnih financah. Navedeno določilo naj bi odrejalo, da je mogoča dodelitev raznih oblik sofinanciranja le na podlagi javnega razpisa. Izjeme v tem primeru niso bile podane. Kazenska ovadba izhaja iz predpostavke, da že sama napaka v postopku dodelitve sredstev, sklenitve direktne pogodbe, oziroma opustitev razpisa pomeni, da so nakazana sredstva, ne glede na namen porabe in zagotovitev ustreznih postavk v proračunu občine, postala protipravna premoženjska korist.
Tožilec Niko Pušnik ugotavlja, da takšni argumentaciji ni mogoče slediti. Zakon o lokalni samoupravi v 21. členu določa, da občina ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in kvaliteto življenja njenih prebivalcev ter pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju. Ob navedenem je župan MOM Franc Kangler imel pravno podlago za sklenitev pisma o nameri in sofinanciranje ustanovitve Evropskega univerzitetno izobraževalnega centra v Mariboru. Odločitev finančno podpreti ustanovitev nove izobraževalne institucije je s sklepi potrdil Mestni svet MOM. Finančna sredstva pa so se zagotovila v obeh proračunih za leto 2007 in 2008, kar prav tako izraža voljo najvišjega predstavniškega telesa občine.
Odločitev župana in Mestnega sveta je v skladu z nameni in cilji, ki jih mora zasledovati občina in so opredeljeni v Zakonu o lokalni samoupravi in statutu MOM. Za sofinanciranje so obstajale ustrezne pravne podlage, ki to opravičujejo. Sklenjena je bila pogodba o sofinanciranju, za subvencijo pa so bila zagotovljena sredstva v proračunu.
Pri tem tožilec Niko Pušnik izpostavlja, da je sofinanciranje stroškov ustanovitve izobraževalnega zavoda enkraten dogodek in ne gre za sofinanciranje redne vzgojno izobraževalne dejavnosti zavoda. Nenazadnje, tudi v kazenski ovadbi ugotavljajo, da do sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo 20.8.2008, financiranje visokošolskih zavodov iz proračunskih sredstev ni bilo urejeno. V konkretnem primeru ni pravne podlage – področnega predpisa, ki bi občino eksplicitno zavezoval, da mora v primeru sofinanciranja ustanovitve visokošolske izobraževalne ustanove financiranje izvesti na podlagi javnega razpisa.
Prav tako tožilec Pušnik ugotavlja, da je kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic tako imenovani namerni delikt. Storilec mora delovati z direktnim naklepom in z namenom pridobiti drugemu protipravno premoženjsko korist. Ob tem meni, da ni podan utemeljen sum, da sta osumljena Kangler in Steinerjeva delovala z namenom pridobiti prejemniku sredstev protipravno premoženjsko korist. Iz pisma o nameri in sklenjenih pogodbah je razvidno, da je bil očiten namen sofinanciranja EAA, ponuditi nove izobraževalne vsebine, glede katerih je v regiji obstajal deficit in ponuditi programe, ki bi bili ustrezna nadgradnja obstoječih izobraževalnih programov.
Dodatno pa tožilec Pušnik navaja, da sta bili nakazili izvedeni v letu 2007 in 2008, zaradi česar so očitana kazniva dejanja glede na določilo 111. člena že relativno zastarala in kazenski pregon v vsakem primeru ne bi bil več mogoč, kar pa ni vplivalo na zgornje ugotovitve tožilca in zavržbo.
Dejstvo, da tožilstvo ni sestavilo obtožnice, temveč je že v tej fazi ugotovilo, da v danem primeru ne gre za očitana kazniva dejanja in je kazensko ovadbo zavrglo, napeljuje na poglobljena vprašanja, zakaj so mariborski kriminalisti skoraj leto dni zbirali obvestila in podali kazensko ovadbo, za katero je bilo tožilcu že v osnovi jasno, da ne vsebuje dokazov očitanih kaznivih dejanj in da za kazniva dejanja sploh ne gre? Ali se komu poraja vprašanje, da so morebiti delovali »na silo« iz nekih drugih vzgibov in interesov? Presodite sami.
Nikakor pa v tej zgodbi ne morem spregledati diplomske naloge novinarke dnevnika Večer Nine Ambrož, katero sem podrobno opisal v prejšnjem poglavju. Imenovana je namreč v svojem delu navedla tudi kazenski primer Alma Mater, citiram:
»Klipšteter (2016, 30. januar) v portretu Franca Kanglerja zapiše: „Opozorila poznavalcev slovenske politične arene, da je Maribor dobil volka v ovčjem kožuhu, so bili preslišani. Najprej je javnost začelo vznemirjati politično kadrovanje na občini in v njenih podjetjih, za enega prvih večjih škandalov pa je oktobra 2007 poskrbela občinska donacija novoustanovljeni zasebni univerzi Kanglerjevega strankarskega kolega Ludvika Toplaka“, ki kot doktor pravnih znanosti, profesor, član Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, poslanec, rektor Univerze Maribor in predsednik visokošolskega zavoda Alma Mater Europea – Evropski center Maribor ustreza Bourdieujevi definiciji akterja s kulturnim in socialnim kapitalom. Toplaka je župan Kangler leta 2012 nagradil tudi s podelitvijo naziva častni občan Maribora« (Ambrož, 2016).
V svojem zapisu eksplicitno navaja, da je občinska donacija takratni Evropski administrativni akademiji škandal, dr. Ludvika Toplaka pa etiketira kot osebo, ki ustreza Bourdieujevi definiciji akterja s kulturnim in socialnim kapitalom. To pomeni, da ga povezuje z omrežji, ki članom omogoča profit, bonitete in z elitami, ki zasedajo določene položaje, imajo v lasti določene oblike kapitala in se povezujejo med seboj. Navede celo prispodobo tem trditvam: »Ni važno, ali je pismen, važno je, da je naš«, ali po Bourdieu: »Ni važno, ali ima kaj kulturnega kapitala, važno je, da ima pravi socialni kapital«.
Predvsem pa bode v oči absurd, ki ga odgovorne osebe Fakultete za družbene vede ne bi smele spregledati, pa ga očitno so. Avtorica diplomske naloge je nesporno morala vedeti, da je kazenski proces zoper Franca Kanglerja in ostale v zadevi Alma Mater, junija 2015 zavržen že na tožilstvu, z obrazložitvijo, da ne gre za očitana kazniva dejanja in da je MOM zakonito ter transparentno izpeljala postopek sofinanciranja visokošolske izobraževalne ustanove Alma Mater. Pa je novinarka Nina Ambrož kljub temu leto dni kasneje naveden proces vključila v svojo diplomsko nalogo, kot primer nezakonitega ravnanja ter ga celo označila za škandal. Navedbe zgovorno povedo, kakšno verodostojnost ima njeno delo.
Diplomska naloga novinarke Večera Nine Ambrož na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom univerzitetnega učitelja doc. dr. Dejana Jontesa, kaže na sprego in zlorabo institucij in ljudi – sprivatiziranega medijskega kapitala, akademske skupnosti javne univerze, zvenečega imena univerzitetnega učitelja kot mentorja in dvakrat odvisne diplomantke, kot zaposlene novinarke ter kot študentke. To v vsakem primeru terja poglobljeno akademsko analizo v obliki novih diplomskih del, kot primer zlorab “socialnega kapitala” iz politološkega vidika in kot primer nedodelanega sistema odgovornosti iz pravnega vidika.
Kakšen status ima danes, v letu 2018, skoraj deset let od ustanovitve Evropska administrativna akademija, ki je leta 2008 ustanovila visokošolski zavod Evropski center Maribor in ki se je v letu 2012 pod vodstvom dr. Ludvika Toplaka preimenovala v Alma Mater Europaea – ECM?
O tem najbolje priča 6. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, poimenovana »Za človeka gre«, ki se je odvila 9. In 10. marca 2018 na šoli Alma Mater. Konference se je udeležilo večje število eminentnih gostov iz vse Evrope. Tradicionalno so se odzvali predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti ter častni predsednik Svetovne akademije znanosti in umetnosti. Med gosti sta bila – ironija – aktualni župan MOM Andrej Fištravec, glavni podpisnik naznanila MOM o sumu kaznivih dejanj v zadevi Alma Mater in današnji Generalni državni tožilec Drago Šketa. Pokrovitelj konference je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je čestital Alma Mater Europaea – ECM za 9 let obstoja, za prispevek, ki ga je ta institucija pustila na visokošolskem področju in za vse načrte, ki jih še ima Alma Mater v bodoče. V govoru, ki ga je imel pred zbranimi gosti, je prikazal vse razsežnosti Alme Mater Europaea, citiram del njegovega govora, ki je dovolj zgovoren:
»Spoštovana gospoda, predsednika, ekscelence, profesorski zbor, študentje in študentke, dame in gospodje.
Pred mano so bili zelo učeni in duhoviti govori, torej se od mene pričakuje, da bom dolgočasen. In izpolnil bom vaša pričakovanja. Predsednik profesor Unger, najprej sprejmite, prosim, moje izraze hvaležnosti, da ste me leta 2014 povabili v Salzburg in me svečano imenovali za protektorja Evropske akademije znanosti in umetnosti. Morda se utegnete spomniti mojih svaril glede nekaterih procesov v Evropski uniji, vendar tudi neskončnega optimizma, da jih bomo skupaj premagali in da bomo bolj povezani, tudi na področju znanosti, šli naprej – skupaj. Predsednik profesor Toplak, vam se želim zahvaliti, da ste me povabili na konferenco. Glede vas bi se rad ta hip obrnil na vaše študente in študentke. Upam, da vsi veste, kako zelo pomembno, slavno in ugledno osebnost slovenske politične zgodovine imate za svojega predsednika. Profesor Toplak je bil predsednik družbeno političnega zbora Bučarjeve skupščine v začetku devetdesetih let in ga smemo šteti za enega izmed vodilnih osebnosti slovenskega parlamentarizma, ki je z zakonodajnimi odločitvami postavila temelje nove slovenske države. Ko se pionir države odloči, da bo postavil temelje univerze, visokošolsko institucijo, je potrebno to njegovo ambicijo spoštovati. Malo prej sem se pogovarjal z nekaterimi izmed vas in ste institucijo Alma Mater Europaea zelo pohvalili iz več razlogov. Omenili ste visoko stopnjo povezanosti, omenili ste odlično profesorsko zasedbo, kvalitetno znanje, ki ste ga bili deležni. In tako kot profesor Toplak ste omenjali visoko stopnjo zaposljivosti ob koncu šole. Ko mlada visokošolska institucija, praznovali boste 10 let prihodnje leto, doseže te reference in eno tako visoko stopnjo zadovoljstva med svojimi študenti, se mi zdi, da je v kratkem času naredila skoraj nemogoče. Tej univerzi, visokošolski institucij, bi rad čestital za vse, kar je v devetih letih storila. To je kratek čas za tako pomembne ustanove. Rad bi čestital za pogum, da se ustanovi v relativno konservativni družbi, v kateri je pravzaprav bila ena univerza, ki bo drugo leto praznovala 100. obletnico, praktično edina. Tri četrtine stoletja, potem pa smo praktično skoraj tja do ustanovitve nove države imeli samo dve. Če bo uspela predati svojim študentkam in študentom sporočilo, da poleg znanja, poleg talenta, mora imeti človek z življenju tudi pogum in vztrajnost, če neka osebnost, ki zaključi ta študij, to ima, potem ima velike možnosti, ne samo da bo razumela svet okrog sebe, ampak ga bo tudi ustvarjala. Želim vam odlično prihodnost.«
(vir: https://www.almamater.si/pahor-v-kratkem-casu-ste-naredili-skoraj-nemogoce-n340)
– SE NADALJUJE –
P. S.:
Knjiga ŽUPANOV BOJ ni več v prosti prodaji, kontakt za naročilo ali nakup: zoran.saric@triera.net
Naslovna FOTO, vir: https://pixabay.com/photos/target-goal-aiming-dartboard-aim-1551492/