Ne verjamem, da obstaja en “instant” odgovor ali dogovor o tem, kako se ubraniti pred virusom, ki bi veljal enkrat za vselej in za vse.
To, kar je bistveno (vsaj sam tako menim), je, da se človek sam pri sebi ne bi smel odpovedati svojemu prirojenemu občutku za varnost, kar pomeni občutku za to, kdaj in kje se počutimo varne. Potem nam pač ne bo treba poslušati komentatorjev s televizije, ki govorijo danes eno, jutri bodo govorili pa drugo!
Za nobenega od svojih pametnih nasvetov se ne bodo počutili odgovorne, ne glede na posledice. Ste že kdaj slišali tiste, ki so rekli: “S polno odgovornostjo izjavljam …” (jaz že dostikrat!), da so potem za tisto bili kasneje tudi odgovorni? (Jaz še nikoli).
Ko se bo nekaj nerešljivo zaštrikalo, bodo verni gledalci, ki so pripeti na RTVSLO, ker so odvisni od “družbenih” nasvetov in od družbene pameti, rekli: “... ja, sej ste nam tako rekli …”
Kaj res mislite, da bodo odgovorni za svoje izjave? Da so sposobni odgovornosti?
Jaz zato delam po svoje. Do zdaj sem “znanstveno” odkril, da če ne grem ven, se ne nalezem virusa. Če mi zmanjka hrane, pa si nadenem masko in plastične rokavice in grem po najkrajši poti v market, tam kupim, kar potrebujem, in se po najkrajši poti vrnem domov. Za zdaj kaj dosti več ne morem storiti, v prihodnje pa ..., kdo ve, kaj bo! Je pa res, da je danes precej težje biti star 25 let, kot pa jih imeti 70 let. Pri 70-ih je vse precej enostavneje, predvsem pa je laže ostati doma.
Ali je virus umeten, ali mutira, ali je različno nevaren in načrtno namontiran (spuščen z zraka ali pride v deželo preko migracij) namenoma prav na območja, ki Sorosu in Gatesu niso všeč … (Lombardia zaradi Salvinija!), je zdaj drugotnega pomena.
To se lahko spreminja (in se tudi bo spreminjalo!). Če bi jaz bil Lucifer, bi namreč tako razmišljal. Ustvarjal bi zmedo, ker bi vedel, da bi vsi radi “instant” rešitev, ki bo veljala za vse. Pri zmedi pa praviloma ni skupnega imenovalca, torej tudi logike, ni možno izslediti.
V resnici me boli kurac za histerijo, ki je na pohodu. Ne bom se uklanjal globalni histeričnosti (ki je zdaj splošni pojav). Moja notranja stabilnost ni nastajala v socialistični osnovni šoli in ne na socialistični gimnaziji, temveč nekje drugje. In tako bo pri meni ostalo še naprej.
Zato: maska – market – domov! Do nadaljnjega.
Kar se tiče cepljenja – se nisem cepil niti proti gripi, zato ne vem, zakaj naj bi se zdaj. Zadnje “strupeno” cepljenje je bilo obvezno cepljenje s koktejlom strupov v JLA. Temu se nisem mogel izogniti, ker bi bile posledice takega upora hude. Hude so tudi, če se nisi upiral, ker smo potem kasneje v življenju, ko je zločinski koktajl popustil, pogosteje zbolevali za različnimi boleznimi, saj so nam s cepljenjem sfukali naravni imunski sistem. Takrat smo injekcijo dobili zato, da so imeli mir pred nami tisto leto in pol, dokler smo bili na služenju roka. Lahko si stal v mrzli vodi ves dan, pa nisi zbolel! Takrat ne, pozneje pa lahko.
To tudi zdaj delajo, ker tudi zdaj enako razmišljajo.
Manifestacija imunskega sistema naroda je – vojska! Policija. Zdravstvo, posredno tudi šolstvo in sploh izobraževanje. Pa občutek za resnico in pravico (torej Pravni sistem) – vse to so nam sfukali v tridesetih letih.
Pred tem imunosti sploh nismo imeli, ker jo je Bolezen (socializem v SFRJ) zgradila sebi in zase, nas pa žrtvovala na oltarju socializma. Takrat si je Bolezen zgradila svojo “imunost”, imenovala se je JLA, in je pokončala Zdravje, kjerkoli je to pokukalo iz povprečja, da bi si izborilo (ohranilo) življenje.
Moj nasvet: skrbite zase! Pojdite tja, kjer se počutite varno ali vsaj varneje. Počnite nekaj, kar ne bo dovolilo sovražnega vdora tujkov (takšnih in drugačnih) v telo, ki ne bo izpodrivalo vašega sistema dojemanja sveta oziroma razumevanja ljudi okrog vas. Svoje prepričanje ste si zgradili prav zato, da ste se z njim počutili varneje kot brez njega. Skupni imenovalec vsem ljudem je pač varnost.
Vzdrževanje varnosti z nasiljem (Revolucija!) – pa ni imunost, ampak je popolna vdaja Bolezni (režimu)! Režim nas žrtvuje, ne pa ohranja. Režim ohranja sebe.
Izbruh globalne epidemije je manifestacija želje po smrti!
Globalna epidemija je znak, da je napaden naš občutek varnosti, s čimer nas Stvarstvo preizkuša, ali nam je kaj do Življenja.
Občutek varnosti je pomemben, morda celo najpomembnejši od vsega, pomembnejši tudi od tega, ali boš imel kaj jesti.
Imunski sistem, ki ga sproti sami spodkopavamo, preprosto ne more delovati. Vprašanje je tudi, ali sploh želimo, da bi imunski sistem deloval oziroma obstajal.
V Sloveniji je znak samomorilnosti (samomorilna nagnjenja), ki ga že leta poznamo, očitna izguba želje po življenju samomorilcev.
400 ljudi naredi pri nas samomor letno.
Pribac se sekira za utopljenega migranta v Kolpi, za kar je na TV oddaji obtožil BMZ-ja, da je kriv, ker da mu je vseeno za migranta, ki plava čez mrzlo vodo, ne sekira se pa za vsakoletnih 400 izgubljenih Slovencev zaradi samomora! In kdo sploh ve, koliko Slovencev je neznano kje pod zemljo, ker so jih komunisti odstranili. Kajti – Manifest zahteva “čiščenje”.
Priča smo posledicam 30 letnega planskega uničevanja slovenske vojske, slovenske policije, slovenskega zdravstvenega sistema! Vse to so naše “obrambe”, ker so imunski sistem Organizma, ki mu pravimo narod.
Če so te močne (vsaka posebej in vse skupaj), pravimo, da ima ta narod zdrav imunski sistem! Da se zna braniti.
Če tega nekdo spodkopava, narod pa na to ne reagira, pomeni, da nam ta, ki našo imunost spodkopava, želi smrt kot narodu. Noče, da bi se branili.
Če pa smo pri tem še ideološko preparirani, in nam to uničuje imunost – potem delujemo kot bolezen proti samim sebi. Temu se reče avtoimunska bolezen; imunost, ki deluje proti sami sebi.
Tedaj načrtno delamo samomor, najprej kot narod, potem pa ko pogledamo po svetu – pa še kot človeštvo.
Virus je epidemija želje po nehanju Življenja.
Cepivu proti njemu pa je tisto, kar sicer imenujemo NAROD.
Stranski učinki cepiva so zaupanje, vera v Življenje, vera vase, vera drug v drugega.
Jaz verjamem v svoj NAROD.
Verjamem, da se lahko obnovi, in da lahko na noge postavi svojo policijo, svojo vojsko, svoje zdravstvo! Ti so znaki, da se sploh hočemo braniti. Varujejo nas pred malodušnostjo.
Ni virus smrten! Smrtna je želja po nehanju Življenja.
Poleg očitnega uničevanja lastne varnosti, so takšni znaki še uzakonjanje abortusa in evtanazije. Vsak dan nam jih ponujajo po TV (RTV SLO) in nam govorijo, da je to izključno pravni problem.
Pa kaj še! Pravni? Še najmanj je pravni.
Drugega cepiva tokrat ne bo (vsaj jaz ga ne vidim). Virus mutira enako, kot mutira naše vztrajanje pri tem, da želimo umreti. Ali drugače povedano: bojimo se živeti.
Žvižganje s piščalko, bicikli in upor proti maskam … niso znaki želje po Življenju, temveč skrivanje groze pred njim.
Naslovna grafika; vir: https://pixabay.com/illustrations/coronavirus-sars-cov-2-lung-4924022/
Great blog here! Also your website loads up fast!
What web host are you using? Can I get your affiliate link to your host?
I wish my web site loaded up as quickly as
yours lol
Really fascinating, Great work as well as many thanks for sharing such a great blog site.
Dets min første gang Im kommer rett her. Og jeg har allerede elsker å skrive deg komponert.
I have read so many articles or
reviews about the blogger lovers but this article is really a good paragraph,
keep it up.
My brother recommended I might like this web site.
He was entirely right. This post actually made my day.
You can not imagine just how much time I had
spent for this information! Thanks!