DRŽAVNI ZBOR RS PRIKRIVA SRHLJIVO RESNICO O VRHOVNEM SODNIKU B. MASLEŠI?!

Če bi Slovenci množično poznali operiranje Vrhovnega sodišča RS – tako v kazenskih kot v pravdnih sodnih postopkih -, nihilistična aroganca in pasivnost Vrhovnega sodišča RS ob kričečem vpraša(n)ju, ki kot skala visi nad strokovno (ne)usposobljenostjo vrhovnega sodnika Branka Masleše, nikogar ne bi presenetili.

Vrhovno sodišče RS je odločno potrjevalo nezakonite obsodbe nedolžnih obtožencev – socialno šibk(ejš)i so v tem sodnem mletju povsem nemočni, saj denarja za odlične, najboljše odvetnike nimajo – ter kazensko uničevalo in zapiralo nedolžne ljudi, za kar ni odgovarjal nihče, nikoli. Vrhovno sodišče RS, ki se je pred leti znebilo zakonsko dovoljenih revizij kot izrednih pravnih sredstev in se dela otreslo s farso, ki se ji reče “predlog za dopustitev revizije”, serijsko (nezakonito) zavrača predloge za dopustitev revizije, kar počne kar brez obrazložitve, česar ustava RS ne dovoljuje. Predlog za dopustitev revizije je sito, skozi katerega Vrhovno sodišče RS spusti izbrance, elito, prvorazredne – z žigi (vplivnih) odvetniških miljencev. Predlog za dopustitev revizije sme stranka sodnega postopka vložiti zgolj po odvetniku ali z lastnim dokazilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu, kar je uzakonjeno denarno odiranje ljudi, skregano z ustavo RS, ki polni odvetniške mošnje.

V imenu ljudstva pic.twitter.com/cSRb6Wm0Mw

— Tine Ribič (@RibicTine) February 15, 2022

pic.twitter.com/F01lRKgyo5

— Nebostenasutisali 2 (@Nebostenasutis2) February 15, 2022

Urad Informacijske pooblaščenke RS se je 11. februarja strokovno in hitro odzval na mojo pritožbo, ki sem jo 19. januarja letos vložila zoper (nezakonito) odločbo Državnega zbora RS, s katero je Državni zbor RS zavrnil mojo novinarsko zahtevo, češ da zahtevanih listin, dokazov – ki alarmantno diskreditirajo Branka Maslešo – nima in jih nikoli ni prejel, kar je (dokazljiva) laž.

Ali se torej birokracija Državnega zbora RS spreneveda ali naklepno laže, da bi pred javnostjo skrila temačne resnice o vrhovnem sodniku in nekdanjem predsedniku Vrhovnega sodišča RS Branku Masleši, zavoljo katerih v samostojni Sloveniji nikoli ne bi smel postati niti sodnik, kaj šele vrhovni sodnik? Vsekakor je silno nenavadno in nedopustno, da Državni zbor RS taji dokaze, ki jih ne bi smel tajiti.

Ta isti Državni zbor RS je potreboval celih 14 dni (ali 15), da je mojo pritožbo poslal pritožbenemu organu, kar je v tej zadevi Informacijska pooblaščenka RS, ki jo je od njega prejel(a) šele 4. februarja 2022.

“Ugotavljamo, da nam z odstopom pritožbe niste posredovali vse spisovne dokumentacije, ki jo potrebujemo za odločitev v predmetni zadevi, in sicer:

– gradiva v zvezi s prvim glasovanjem o imenovanju g. Branka Masleše za vrhovnega sodnika,

– popisa zadeve, v kateri se vodi navedeno gradivo in iz katerega izhaja, da z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, ne razpolagate,

– drugega gradiva, iz katerega izhaja, da ste v dokumentarnem gradivu preverili, ali z zahtevanimi dokumenti razpolagate in ugotovili, da jih nimate (kot izhaja iz izpodbijane odločbe).

/…/

Glede na navedeno vas

p o z i v a m o ,

da nam nemudoma oz. najkasneje v roku pet (5) dni od prejema tega poziva, v izvirniku, tj. brez prekritih podatkov, posredujete zgoraj navedene dokumente (drugi odstavek tega poziva)”

– tako je namestnica Informacijske pooblaščenke mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav., 11. februarja utemeljeno okarala in pozvala Državni zbor RS. Odrejen 5-dnevni rok se izteka danes 16. februarja.

BRANKO MASLEŠA, DANES VRHOVNI SODNIK, (PO)ŽEGNAL POBIJANJE OTROK IN ŽENSK!

Citat iz moje utemeljene pritožbe, 19. januarja vložene zoper (nezakonito) odločbo Državnega zbora RS, o kateri kot pritožbeni organ odloča Informacijska pooblaščenka RS (zaradi preglednosti celoten citat ni v poševnem tisku):

“/…/

Naslovni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil pritožničino novinarsko zahtevo za “vpogled v dokumentacijo, ’ki dokazuje, da je gospod Masleša podpisan pod zapisniki, s katerimi se je pravno verificirala usmrtitev tistih, ki so jih na mejah streljali do leta 1990. Med njimi so bile tudi ženske in otroci. /…/ Zadnji ljudje, neoboroženi civilisti, so na meji med Slovenijo in Italijo oziroma Jugoslavijo in Italijo, umirali še februarja in marca leta 1990, pred volitvami’, ki jo je Državni zbor RS prejel pred prvim glasovanjem o (spornem) imenovanju Branka Masleše za vrhovnega sodnika, ali za fotokopije omenjenih dokaznih zapisnikov.”  

Izpodbijana odločba je nepravilna in nezakonita.   

Naslovni organ oziroma zavezanec je pritožničino zgoraj citirano zahtevo zavrnil, ker “dokumentov, ki jih navaja prosilka, nikoli ni prejel in zato jih tudi nima shranjenih med zadevami, ko se je odločalo o imenovanju Branka Masleše za vrhovnega sodnika”, kot je zatrdil v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tako pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen – torej obstoj zahtevane informacije -, kot je zaključil naslovni organ.

Citirana trditev in ugotovitev naslovnega organa je v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem, ki izhaja iz trditev Janeza Janše, danes predsednika vlade RS, na 18. seji Državnega zbora RS 18. februarja 2000 – citat iz magnetograma:

“Takrat je v državni zbor prišla dokumentacija, ki dokazuje, da je gospod Masleša podpisan pod zapisniki, s katerimi se je pravno verificirala usmrtitev tistih, ki so jih na mejah streljali do leta 1990. Med njimi so bile tudi ženske in otroci. Veste, da je v Jugoslaviji veljal zakon, po katerem so graničarji oziroma obmejni vojaki lahko streljali na vsakega, ki je šel čez mejo. In to se je delalo. Zadnji ljudje, neoboroženi civilisti, so na meji med Slovenijo in Italijo oziroma Jugoslavijo in Italijo, umirali še februarja in marca leta 1990, pred volitvami. In vsako takšno smrt je morala posebna komisija, v kateri je bil sodnik, zdravnik in še en predstavnik oblasti, s svojimi podpisi potrditi, da je bilo vse legalno. Ker drugače bi morali biti sproženi ustrezni sodni postopki. In v takšne skupine so zbirali posebej preverjene ljudi, ki so to podpisovali brez, bom rekel, kakšne slabe vesti in brez tega, da bi se sploh spraševali, ali je bilo res upravičeno v hrbet streljati ženske in otroke, ki so hoteli na Zahod. Te stvari niso tako enostavne. Vrhovno sodišče Nemčije je pred nekaj tedni dokončno pravnomočno obsodilo na 6 let bivšega predsednika vzhodnonemške komunistične partije Egona Krenza iz istih razlogov, ker so ga spoznali za odgovornega za to, da se je pri prehodu berlinskega zidu streljalo na civiliste in se jih tudi pobijalo. Mi pa zdaj na mesto vrhovnega sodnika volimo človeka, ki je bil po teh informacijah, ki so že ob prvih volitvah prišle v ta državni zbor, vpleten v ta ista dejanja. Tukaj ne gre za neko mesto na nekem okrajnem ali pa na okrožnem sodišču, ampak gre za vrhovnega sodnika, kjer je treba te stvari pretehtati. In če odgovori doslej niso bili dani, naj se odločanje o tem kandidatu odloži, naj se na Kviazu to ponovno obravnava, naj se pridobijo ustrezni odgovori, naj se potem odloča. Drugače pa bo ostal slab občutek, tudi če boste tega kandidata izvolili. Poleg tega pa je še nekaj drugih pripomb bilo, ki sem jih sprožil na Kviazu, vprašanj, ki so se takrat pojavljala, vendar zdaj ne bi o tem, ker tudi na to ni odgovora.” 

Ta citat iz magnetograma seje dokazuje, da je Državni zbor RS – zdaj naslovni organ oziroma zavezanec – prejel dokumentacijo, “ki dokazuje, da je gospod Masleša podpisan pod zapisniki, s katerimi se je pravno verificirala usmrtitev tistih, ki so jih na mejah streljali do leta 1990.” Na podlagi teh dokazov in informacij je bil Branko Masleša pri prvem glasovanju poslancev v Državnem zboru RS zavrnjen kot kandidat za vrhovnega sodnika. Državni zbor RS, torej naslovni organ, je vso to dokumentacijo moral uradno evidentirati.

Dokazni magnetogram 18. seje Državnega zbora RS je na spletnem naslovu: http://www2.gov.si/zak/arhiv/sej_zap2.nsf/5ce30dec5bfc5beac12566160032e0dd/73f518d005a29d01c125688e0043d300?OpenDocument 

Izkazana dejstva ovržejo izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe naslovnega organa. Ker je po prepričanju pritožnice odločitev naslovnega organa oziroma zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja nepravilna in nezakonita, naj pritožbeni organ poleg odprave predmetne odločbe zavezancu tudi naloži, da je dolžan v zakonskem roku posredovati vse zahtevane informacije, listine. V izogib morebitnim nesporazumom pritožnica dodaja, naj se njena zahteva za posredovanje informacij in listin obravnava v širšem smislu, in sicer tako, da je naslovni organ dolžan posredovati katerokoli informacijo (dokument), ki vsebuje vsebino, ki je predmet zahteve, ne glede na uradni naslov dokumenta. Prosilka oziroma pritožnica namreč ne pozna točnega naslova zahtevanega dokumenta ali večih dokumentov, zato je naslovni organ dolžan sam ugotoviti, na katere konkretne dokumente se zahteva nanaša.

/…/”

Ja, ta je dobra! #Diploma ala #Masleša pic.twitter.com/U4JJjSpsbx

— Metod Berlec (@Metod_Berlec) January 18, 2022

Škandalozna odločba Državnega zbora RS, s katero je birokracija Državnega zbora RS 30. 12. 2021 nezakonito zavrnila mojo predmetno novinarsko zahtevo in v njej zatrdila ali se zlagala: (češ) da Državni zbor RS “dokumentov, ki jih navaja prosilka, nikoli ni prejel in zato jih tudi nima shranjenih med zadevami, ko se je odločalo o imenovanju Branka Masleše za vrhovnega sodnika.”:

Naslovna FOTO: transparent “MASLEŠA GO HOME” na Ljubljanskem gradu, vir: https://twitter.com/SlovenijaVsrcu/status/1486449145468571652/photo/1